Na finančnem ministrstvu so vzpostavili novo spletno mesto po vzoru med državljani že dobro sprejetega Erarja, kjer si lahko vsi, ki jih to zanima, pogledajo grafično prikazane podatke o proračunski porabi. Odlično, končno bomo lahko brez dolgotrajnega iskanja v trenutku videli, za kaj namenjajo naš denar. Videli bomo tudi, kar je še bolj pomembno, katerih projektov ne izvajajo.
Ob prvem pogledu po slovenskih regijah vidimo seznam milijonskih projektov, ki se trenutno izvajajo v Pomurju. Človek bi bil lahko res zadovoljen, da vlada tolikšna sredstva namenja razvoju našega lokalnega okolja. Vsi največji projekti so vezani na tisto, kar regija kronično potrebuje – ustrezno prometno infrastrukturo. A drug pogled pokaže drugačno sliko, sprva so namreč prikazane celotne predvidene vrednosti projektov, od katerih se bodo nekateri končali komaj leta 2036, v državnem proračunu za letošnje in prihodnje leto pa za marsikaterega od njih ni predvidenega niti centa, je mogoče razbrati. Silni milijoni tako v trenutku izpuhtijo. Prišli bodo čez nekaj let, lahko pa tudi nikoli. Na začetek nekaterih projektov, ki jih trenutno »izvajajo« v regiji, v nekaterih občinah čakajo že deset let.
Žal izvajanje v več primerih pomeni, da bodo letos samo preverili, kaj se dogaja s projektom. Je pa res v prihodnjih dveh letih načrtovano izvajanje največjega med tovrstnimi projekti – gradnje vzhodne soboške obvoznice, ki je ključna za nadaljnji razvoj mesta. A ni samo cestna infrastruktura tisto, kar potrebuje pomurska prestolnica, ureditev ustreznega kanalizacijskega sistema je prav tako primarnega pomena. Prva priložnost za celovito rešitev stanja z vzpostavitvijo ločenega kanalizacijskega sistema bi bila lahko že danes, ko je Slovenska ulica razkopana zaradi prenove. Načrtovalci projekta so sicer predvideli več ukrepov, s katerimi bi v prihodnosti odpravili poplavljanje mestnega središča ob nalivih, a nekateri poznavalci dvomijo, da bodo ti zadostni. Pri tem je presenetljivo tudi, da v mestni upravi ključno rešitev za odvajanje padavinske vode vidijo v strojnem čiščenju glavnega zbiralnika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Če je rešitev za dolgoletne težave tako preprosta, potem je to po eni strani odlična novica, po drugi strani se lahko vprašamo, kako so lahko po letih poplavljanja ulic in zalivanja kleti komaj zdaj ugotovili, da je bistvo težave v slabo očiščenih ceveh.