Le nekaj centimetrov, morda milimetrov in en drugačen gib bi lahko v tako močno polarizirani Ameriki privedli do državljanske vojne in spremenili celoten svet za vedno. Donald Trump se je minulo soboto na novo rodil. Pustimo teorije zarote, ki so glede na okoliščine poskusa atentata in varnostne pomisleke morda ponekod celo upravičene, in raje naslovimo slona v sobi. Javna podoba kontroverznega slovenskega zeta, ki jo vseskozi rišejo ameriški (pa tudi slovenski) mainstream mediji, je jasna. Konec koncev je Trumpa njegov danes prav gotovo povsem odpisani tekmec na novembrskih predsedniških volitvah, aktualni predsednik Joe Biden, le nekaj dni pred skoraj usodnim dnem označil za največjo grožnjo naciji in pozval, če parafraziram, da se ga naj postavi v »središče tarče«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Ni dvoma, da Trump tudi sam bistveno prispeva k polarizaciji in radikalizaciji ameriškega ljudstva s svojim političnim delovanjem in obnašanjem. Največji dokaz za to je napad na Kapitol leta 2021. Vseeno pa ni Trump tisti, ki bi imel večji mikrofon. Trumpova kontroverznost in pogoste primerjave s fašisti ter Hitlerjem v medijih so prispevali k strupenemu političnemu vzdušju, ki spodbuja posameznike k skrajnim dejanjem. Takšna demonizacija političnih nasprotnikov ne le polarizira družbo, ampak tudi ustvarja pogoje, kjer se nasilje zdi sprejemljivo sredstvo za dosego političnih ciljev. Trump seveda ni noben Hitler, niti ni grožnja ameriški naciji ali svetu. Med 2017 in 2021, ko je bil lider »svobodnega sveta«, ni prišlo do apokalipse.
Prav nasprotno. Svet je bil veliko bolj miren, kot je danes. Vsaj na videz. Prav tako je po spletu krožilo manj posnetkov nerodnih padcev in retoričnih spodrsljajev ameriškega predsednika. Kdo bo 20. januarja prihodnje leto inavguriran kot 47. predsednik Združenih držav Amerike, bi lahko ta trenutek pravilno napovedali tudi slovenski politični analitiki. Se moramo bati Trumpove vrnitve v Belo hišo ali se je veseliti? Ne eno ne drugo. Svet se bo vrtel še naprej. Upamo le, da v nekoliko manj kaotično smer, kot se vrti danes. Božja intervencija, kot je neuspeli atentat v Pensilvaniji opisal Trump, pa naj ohladi pregreto politično ozračje. Tako v ZDA kot povsod drugje.