Med tistimi, ki jih je v Rusiji sprejel Vladimir Putin, sta bila tudi vohuna Artjom in Anna Dulceva, aretirana decembra 2022 v Ljubljani. Kot je poročal časnik Wall Street Journal, sta Rusa Slovenijo uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, na Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, ki so jima prenašali ukaze iz Moskve. Bila sta t. i. ilegalca, to so v ruskem obveščevalnem aparatu tisti vohuni, ki leta živijo v tujini z lažno identiteto, zbirajo podatke in jih pošiljajo nazaj v rusko prestolnico. Slovenija je za obveščevalce zanimiva, ker je most med Evropo in Zahodnim Balkanom, na katerem imajo Rusi velike interese, kar se vidi tudi v politiki Aleksandra Vučića v Srbiji in Milorada Dodika v Bosni in Hercegovini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Slovenska varnostnoobveščevalna agencija ruskih vohunov sama ne bi zmogla prijeti, niti ji po doktrini delovanja teh služb kaj takega ne bi bilo dovoljeno. Ni več nobena skrivnost, da je agencija ravnala po navodilih ameriške CIE. Vohunske igre so pač že star posel, Američani in Rusi pa zelo dobro poznajo to obrt, še posebej od hladne vojne. Kitajski general Sunzi je že 500 let pred našim štetjem v knjigi Umetnost vojne opisal na eni strani delo vohunov, na drugi strani pa njihove izmenjave s sovražnimi vojaki. Izmenjava vohunov zato ni nekaj novega. Zdaj se je zgodila v času vojne v Ukrajini, ki se očitno preveša v fazo, v kateri bi lahko vsi vpleteni prišli do spoznanja, da se bo kmalu treba začeti pogajati, ne več le vojskovati.
Morda smo prezrli še eno sporočilo. Izmenjava ujetnikov se je zgodila le nekaj dni pred 79. obletnico napada na Japonsko z atomskima bombama ob koncu druge svetovne vojne, s čimer so Američani sprožili še eno vojno, torej hladno. Čeprav vojna v Ukrajini in razmere na Bližnjem vzhodu poglabljajo strah in nezaupanje po vsem svetu, bi bila lahko izmenjava, tudi s slovensko noto, majhen znak popuščanja velike napetosti. Kaj če bo naposled prevladala modrost iz časa hladne vojne, ki je bila po svoje prav sijajna rešitev za dolgoletno sožitje, ker so se vsi nekako bali oboroženega konflikta, ki bi lahko pripeljal do še ene svetovne vojne?