Da pregovor Dobrota je sirota za Edisa Vehabovića ne drži, potrjuje tudi dejstvo, da ga je vsa Slovenija izbrala za dobrotnika leta 2024. Njegova iskrena nesebična pomoč drugim v času ujme je odprla srca mnogih bralcev, da je z naskokom prehitel vse druge izjemne posameznike, ki s svojim delom sočloveku prav tako lajšajo življenje.
To ni zgolj še ena marketinška akcija, pri kateri s partnerskimi mediji sodelujemo tudi v naši medijski hiši, ampak je akcija, ki nosi posebno sporočilo. Je akcija, ki izpostavi ljudi, ki tega niso pričakovali. Izpostavi ljudi, ki ne delajo nekaj dobrega zato, da bi bili videni, ampak zato, ker tako čutijo. In mi jim sporočamo, da njihova dobra dela cenimo.
Ko smo v uredništvu izbirali kandidate za nominacijo v regionalnem izboru, je bil Edis tudi naša prva izbira, saj smo njegova dobra dela takoj opazili. Po družbenih omrežjih se je vest o dobrosrčnem »krovcu«, ki ljudem zastonj popravlja strehe, razširila kot blisk. Nismo bili presenečeni, ko je zmagal na regijskem natečaju in se uvrstil v vseslovenski izbor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sobočanke zmagovalke kvalifikacijskega turnirja lige prvakinj: Apollon - Mura Nona 2 : 3!
To je to, na kar smo čakali. Mura Nona se je prebila v finale kvalifikacijskega mini turnirja lige prvakinj, kjer se je pomerila z ekipo Apollon Ladies, ki je bila gostiteljica, a le pogojno rečeno, saj ima klub svoj sedež v mestu Limassol, finale pa se je igral v Pafosu na stadionu Stelios Kyriakides. Pomurke so presenetile Ciprčanke in se uvrstile v drugo fazo tekmovanja. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Ko smo se po regijskem izboru sestali na poznem kosilu, smo imeli priložnost vse kandidate bolje spoznati. Edis je takrat izrazil iskreno hvaležnost, da smo opazili njegovo dobrosrčnost, in priznal, da ima zaradi tega zdaj tudi več dela. Rekel je, da ga ljudje kličejo, če jim lahko pride položit keramiko, in čeprav jim reče, da ga bodo morali dolgo čakati, mu mnogi odgovorijo, da če so s prenovo čakali 20 let, bodo pa še teh nekaj mesecev. Želijo namreč, da jim pride delat prav on. In tako se krog pomoči sklene.
Zato veliko bolj, kot da je dobrota sirota, verjamem, da se dobro z dobrim vrača. Mogoče ne takoj, mogoče niti sprva ne opazimo, ampak se. Vedno.
Edis se je k nam priselil iz Bosne in Hercegovine, šel je s trebuhom za kruhom. Čez nekaj let se mu je pridružila še žena s tremi otroki, še dva sta se jima rodila v Sloveniji. Da je bila to najboljša odločitev v življenju in ne bi nikoli šel drugam, je še rekel takrat na kosilu. Pravi, da slabih izkušenj s Slovenci ni imel, da pa dolgo traja birokracija in komaj čaka dan, ko bodo vsi postali slovenski državljani.
Ko bi le tudi uradniki, ki s svojo stavko trenutno otežujejo marsikatero življenje, politiki in drugi, ki krojijo naša življenja, kdaj, poleg sebe, pomislili še na druge.
Edis, vam pa še enkrat iskreno čestitamo!
