Nov režim parkiranja je verjetno ta hip najbolj polemična tema v Murski Soboti. Soboški župan Damjan Anželj si je že po šestih mesecih na oblasti drznil uvesti revolucijo na področju, ki nam je še posebej sveto. Z osebnim vozilom – teh je po navadi pri hiši več in vsaj za enega plačujemo visok lizing, zavarovanje in vzdrževanje, zaradi česar komaj shajamo – se vsakodnevno odpravljamo v službo, na pošto in banko, v trgovino in gostilno. Tudi če je točka A od točke B oddaljena samo za kakšen koristen sprehod. Nekje moramo razsedlati naše jeklene konjičke in ta prostor mora biti brezplačen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Parkiranje v Murski Soboti: kar je bilo še včeraj brezplačno, danes ni več
Nov parkirni režim povzroča glavobol tako stanovalcem kot dnevnim migrantom in drugim obiskovalcem mesta.
Če smo povsem iskreni, moramo poudariti, da je bila podlaga za nov parkirni režim sprejeta že v prejšnjem mandatu in da so jo tako kot sedaj sprejeli mestni svetniki različnih barv. Odgovornost je županova. Ta bi lahko ubral politično varnejšo pot in tako kot velikokrat njegovi predhodniki zadevo preprosto pospravil v predal. Verjetno ni pričakoval, da ga bodo primerjali celo s Kanglerjem in njegovo zgodbo z radarji, kot je moč te dni slišati na ulici. Žal pa je tako, da trend gre v to smer povsod po svetu – parkirni prostor je luksuz, ki ga je treba plačati, v mestnih središčih pa so ti grdi onesnaževalci, avtomobili z motorji na notranje izgorevanje, nezaželeni vsiljivci. Toda Murska Sobota je vendarle malo večja vas, za katero bi težko rekli, da ima sploh mestno središče v pravem pomenu besede, še manj pa, da bi bilo to mestno središče oblegano z avtomobili.
Še bolj zanimiva je problematika v severni obrtno-industrijski coni. Anželjevi predhodniki so investitorje v danes napol živo cono vabili z bolj ali manj ugodnimi cenami zemljišč in tudi, kar je verjetno unikum v državi, s parkirnimi prostori, ki jim jih tako ni bilo treba vračunati v investicijo. Le kdo bi si mislil, da se bo nekega dne plošča obrnila in bosta lastništvo in uporaba površin postala problem? Nihče. No, kakor koli že, občina bo za uporabo svojega premoženja, ki smo ji ga tako ali drugače omogočili občani in državljani, kot dober gospodar terjala povračilo, da bo lahko te prihodke, ki jih bomo ponovno mi omogočili, vložila v razvoj za nas. Spremembe so vendarle gonilo razvoja, občine (in država) pa zagotovo vedo najbolje, kako pametno porabiti naš denar.
