Oktobra 1994, 75 let po prelomnih dogodkih leta 1919, so v Črenšovcih odkrili spomenik narodnemu buditelju prekmurskih Slovencev Jožefu Kleklu. Doprsni kip je odlitek v bron, izbran kot najboljša upodobitev Klekla med več narejenimi v delavnici akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Postavljen je na podestu iz granita, na katerem sta ob imenu še letnici rojstva in smrti, njegove zasluge pa strnjene v to, kar je bil, duhovnik, urednik, narodni buditelj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Sto let pozneje, 16. avgusta 2019, so spomenik postavili v Beltincih. Sestavljen je iz 27 stebrov, ki ponazarjajo število pomurskih občin, povezanih v sporočilu o pokončnosti, odločnosti ter vstaji za svoje pravice. Na treh osrednjih so skulpture narodnih buditeljev Ivana Jeriča, Matije Slaviča in Jožefa Klekl st., ustvaril jih je akademski kipar Mirko Bratuša. Po treh letih so spomeniku dodali informacijsko tablo, na kateri je zapisano sporočilo znamenja, pojasnjena simbolika in navedena imena upodobljenih narodnih buditeljev. S tem je spomenik dobil jasen obraz in govorico.
Decembra 2019 so spomenik ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kakor so ga naslovili, odkrili še v Murski Soboti. Akademski kipar Mirsad Begić je pri ustvarjanju izhajal iz prepleta mehkobe prekmurske zemlje in trdnosti granita ter odločnosti dr. Matije Slaviča, portreta v ospredju. Ob njem so štiri imaginarne podobe glav, ulitih v bron. Simbolna zahvala vsem znanim in neznanim, zaslužnim za narod.
Čas človeškega življenja je moral miniti in še desetletja zraven, da so ljudje smeli in hoteli s spomeniki narodnim buditeljem tistega časa v Prekmurju izpovedati, da ti na svojih prsih niso gojili kače, ampak greli srčno narodno zavest. Pomanjkanje teh spomenikov, kar je ugotovil tudi nekdanji predsednik Borut Pahor, ko je iskal spominsko znamenje, ob katerem bi z vencem ob prazniku izkazal državniško čast, je svojevrstni nesnovni pomnik zatrte plemenitosti duha življa na prekmurski zemlji v nekem obdobju. Tudi brisanja jasnih podob učiteljev naroda tistega časa. Ti so imeli srce, ki je bílo v prsih, na katerih sta mogla živeti čutenje in izpričana narodna zavest. Imaginarnost in simbolika tega nimata. Tega nimajo niti zdajšnji častilci domoljubja. S trkanjem s kozarci ter po prsih s svojo prevzetnostjo bolj kot očete naroda povzdigujejo in častijo sami sebe.