Častitljiva so ta leta in pomembna je zapuščina več kot stotih ustvarjalcev vsebin, ki so se v vseh teh letih zvrstili. Že odgovornih urednikov ali vršilcev dolžnosti odgovornega urednika je bilo 14, sama sem tako od leta 2018 že 15. po vrsti. Velika čast, a tudi velika odgovornost je voditi najmočnejši medij v Pomurju, katerega zgodbe se nemalokrat slišijo po vsej Sloveniji, naročnike pa ima tudi onstran mej.
Kot veste, zgodbe o Pomurju v največje slovenske medije redko prodrejo, če pa že, so v glavnem slabe, mi pa smo tu s svežimi lokalnimi novicami vsak dan na spletni strani Vestnika in ob četrtkih v časopisu. Res je, da se naša dejavnost spreminja in kot reka ubira vedno nove struge, da doseže cilj. Ohranjamo kakovost časopisa in v tem norem tempu življenja še vedno namesto hitrosti prednost dajemo kakovosti novic, ki so vedno preverjene, kdaj tudi neprijetne, a objavljene s čistimi nameni, da se krivice odpravijo in življenje ob Muri (še) izboljša za vse nas.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Preselitev je velik korak. Morda se ob ideji, ki mi ni dala miru, tega niti nisem zavedala. Ob nekajkratni omembi lastnikom, da bi se selili, in večkratnim Ne se je naposled le prižgala zelena luč. Takrat se je pravo delo šele začelo. Dobršen del smo imeli lastnih sredstev, s kreditom pa nam je na pomoč priskočila tudi banka, ki je verjela v našo vizijo in trdne temelje našega podjetja, ki je šlo že skozi številne pretrese in lastniške roke, od katerih je bore malo ostalo. A vendarle ostajamo v svojih odločitvah zelo samostojni, tako finančno kot vsebinsko, tudi pri prenovi smo imeli popolnoma proste roke, kar pa pomeni tudi, da smo morali za vse poskrbeti sami. Bilo je veliko neprespanih noči, nekaj novih sivih las, ampak bilo je vredno. Ob tem bi se rada zahvalila vsem izvajalcem, ki so videli naš trud in s katerimi smo v intenzivnem druženju navezali pristne stike.
Največja zahvala pa gre seveda sodelavcem, ki so idejo o selitvi podprli, potem pa tudi na vse načine sodelovali. Ne samo da so v glavnem brez moje izdatne pomoči več mesecev pripravljali časopis in spletno stran, tudi mnogo škatel smo skupaj spakirali in znosili dol in gor po stopnicah. Verjamem, da nas je ta izkušnja le še bolj povezala in bomo zdaj s še večjim zagonom ustvarjali dobre novine ter druge dogodke, ki nas v tem letu še čakajo. Hvala tudi vsem poslovnim partnerjem, ki nas ob našem delu podpirate.
Dragi naročniki in bralci, brez vas pa nas sploh ne bi bilo. Obljubljam vam, da se bomo po najboljših močeh trudili delati dobro tudi v prihodnje. Hvala lepa.