Nismo še dobro pospravili poletnih oblačil in predelali poletnih spominov, že se bliža konec koledarskega leta. Ko se končajo dopusti in se ljudje vrnemo v službe, se mi zdi, da se meseci s svetlobno hitrostjo odvrtijo in je kar naenkrat december. Mogoče tudi zato, ker se prvi božični in novoletni okraski pojavijo že v začetku novembra, takoj ko opravimo z nočjo čarovnic in dnevom spomina na mrtve. Tudi če tej potrošniški noriji ne sledimo, čas mineva. Za ene hitreje, za druge morda počasneje, a mineva za vse. To vidiš na obrazih nekdanjih profesorjev in sošolcev, oni pa na tvojem, čeprav sam zase težje opaziš, kako zelo si se spremenil v 20 in 30 letih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
ZD Ljutomer z novim projektom nad prostorsko stisko
Zdravstveni dom Ljutomer bo deležen rekonstrukcije in nadzidave.
Naj bo še tako klišejsko, mi je vsakič lepo, ko vsaj decembra drug drugega prepričujemo, da je zdaj res čas, da se ustavimo in skupaj preživimo nekaj časa. Še lepše bi bilo, če bi to storili tudi med letom, in to večkrat, ker nekoč več ne bomo mogli. So pa prihajajoči prazniki lahko tudi zelo boleči. Morda so za nekoga prvi brez ljubljene osebe, morda nekdo ta trenutek trepeta ob bolni mami, očetu, otroku. Medtem ko ima nekdo zvrhan nakupovalni voziček in negoduje nad gnečo, nekdo drug skrbno prebira evre in se s tesnobo v prsih odloča, kaj bo dal v voziček. Nič v tem življenju ni samoumevno, kar velikokrat spoznamo šele, ko nas življenje močno pretrese.
Včasih smo tako zagledani vase in svoje probleme, da ne opazimo nekoga, ki potrebuje pomoč veliko bolj kot mi. Morda je ta praznični čas namenjen tudi temu, da se ozremo okrog sebe in namesto v telefon pogledamo človeku v oči, znanca, soseda, osebo v dvigalu ali voznika na avtobusu pozdravimo in mu namenimo prijazno besedo. Morda bo edina, ki jo bo ta dan slišal.
Ni lahko biti sam in včasih se tudi mladi v množici ljudi počutijo same. Čas telefonov, tudi koronavirusa, nam je marsikaj vzel. Ljudi povezal, da so vedno dosegljivi, a nas oropal pristnih odnosov, objemov, stiskov rok. Veliko lažje je stisniti srček na tipkovnici, kot se obleči, odpeljati do nekoga, mu nameniti svoj čas in morda poslušati zgodbe, ki si jih slišal že ničkolikokrat. A v resnici se po takem obisku vsi počutimo bolje. To je podobno telovadbi, težko se je odpraviti, boli, ko delamo vaje, kdaj boli tudi naslednji dan. Ampak težko je tudi biti slaboten in brez moči. Vedno sami izbiramo, katero stran bomo izbrali.
Ob prihajajočih praznikih izberimo stran dobrote. Naj bodo prijazni do vas, v krogu tistih, ki jih imate najraje. Miren božič.