Vsak, ki je kdaj prebolel kakšno bolezen, ki prizadene dihalne poti in organe, ve, kako hudo je, ko ne moreš dihati. Vse bi naredil, da bi spet normalno zadihal. Razumljivo je, da si ljudje ne želimo zboleti zaradi okužbe z novim virusom in zato morda še nekoliko bolj skrbimo za higieno, si pogosteje umivamo roke, tudi razkužujemo in z neumitimi rokami ne šarimo po očeh, nosu, ustih. Izogibamo se gneči, upoštevamo razdaljo. Vse to so ukrepi, ki so razumni in sprejemljivi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na kanadskem festivalu dokumentarnega filma vrteli Duhovnico
V Torontu se je konec tedna sklenil letošnji festival dokumentarnega filma Hot Docs, ki velja za največjega v Severni Ameriki. Na njem so prikazali tudi slovenski dokumentarec režiserke Maje Prettner z naslovom Duhovnica (Woman of God).
Nesprejemljiv ukrep pa je laganje. Strašenje ljudi ne koristi nikomur, razen oblastnikom. Vsaj dva pravnika sta mi že pred časom razlagala, da ni pravne podlage oziroma je ta nepopolna za to, da nas kdor koli kaznuje, če ne nosimo maske v zaprtih prostorih. Epidemija je že zdavnaj preklicana, odlok pa enostavno ni zadostna podlaga za sankcije. Poslušala sem pravniško mnenje, a še dalje nosila in nosim masko v zaprtih prostorih, že zaradi tega, da ne vznemirjam drugih. Bi pa zagotovo to vedenje uporabila, če bi kdor koli nastopil z idejo, da koga kaznuje. Čudila sem se le, da noben pravnik o tem ne spregovori na glas. Pa so kmalu, najprej sem ujela pisanje Andraža Terška, nato se je oglasil še varuh človekovih pravic. Ena najbolj verodostojnih institucij države je s tem zanetila vojno z oblastniki. Na twitterju se je nanje usul plaz trolov, ki jih obmetavajo z žaljivkami, ki ne bi nikoli smele ugledati luči sveta. Da so povzročili zmedo, jih napadajo tudi prvi možje oblasti. Morda res, a če oblast ne bi lagala, da je nošenje mask obvezno, čeprav ni, potem zmede zdaj ne bi bilo.
Tako načetih odnosov v družbi že dolgo ni bilo. Ljudje se prepirajo med sabo, ali nositi masko, ali je virus nevaren, ali iti na hrvaško morje.
Že v šoli je veljalo, da je najlažje delati v razredu, kjer prijatelji ne sedijo skupaj. Tudi v prejšnji službi, kjer smo vsi sedeli v ogromnem skupnem prostoru, razdeljeni na otočke, so, če smo na otočkih postali prijatelji in se družili tudi v prostem času, to čez noč spremenili in nas razsedli. Tako je tudi v državi. Da se ljudje med sabo prepirajo, je voda na mlin aktualni oblasti. Z ljudmi, ki niso enotni, je najlažje manipulirati. Aktualna situacija pa so mokre sanje aktualnih oblastnikov. Leta so kovali povratek in prišli z načrtom, ki je do potankosti pripravljen. Ne zamajejo jih niti nepreklicni odstopi, ki to niso, niti razne preiskave, niti protesti.
Edini, ki jih lahko zamenjajo, so tisti, ki so jih ustoličili. Volivci, a zato ne smejo nasedati ideologiji razdeljenosti, ki hrani aktualno oblast.