Zdi se, da se je v pičlih dveh letih začela uresničevati prerokba iz zadnje svetopisemske knjige oziroma videnje apostola Janeza, ki opisuje konec sveta s prihodom štirih jezdecev, ki ponazarjajo vojno, lakoto, kugo in smrt. Imeli smo – in ni je še konec – svetovno pandemijo koronavirusa, zdaj imamo še vojno in energetsko ter prehransko draginjo. Roko na srce, gre za stanja, v kakršnih dobršen del sveta živi – bolje rečeno – umira vsak dan že od nekdaj. Za ponazoritev. Na podlagi lanskega poročila Oxfama vsako minuto zaradi lakote na svetu umre enajst ljudi. O prehranski varnosti smo se v tako imenovanem razvitem svetu začeli pogovarjati šele sedaj, ko se kot potrošniki srečujemo z visokimi cenami hrane, ki so posledica povečanih stroškov, vremenskih razmer in verjetno v neki meri špekulacij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Tudi v Sloveniji nas trenutno pestita veliko pomanjkanje padavin in suša, kar bo gotovo vplivalo na proizvodnjo hrane. Nekaj časa bo veliko pompa in medijskih objav, država bo delno poplačala škodo prizadetim kmetom in potem bomo ponovili vajo ob naslednji suši, morda že naslednje leto. Dolgoročne rešitve za vse pogostejša sušna obdobja, ki lahko glede na črne napovedi Evropo kmalu pahnejo v večletno prehransko krizo, pa seveda terjajo veliko več finančnega vložka, energije in politične volje. Že če samo pogledamo delež površin, ki so v Sloveniji pripravljene za namakanje, lahko ugotovimo, da smo po tem merilu praktično na repu Evropske unije.
Seveda obstajajo za morebitne rešitve, tako prehranske kot energetske draginje, številni zadržki, predvsem z naravovarstvenega vidika, a človek težko ostane ravnodušen ob dvojni morali nekaterih, ki bi navdahnjeni od religioznega aktivizma uničili kakovost življenja na tisoče soljudi in nas vrnili v kameno dobo. Morda bi morali tisti, ki iz takšnih ali drugačnih vzgibov nasprotujejo obče dobrim investicijam, kdaj tudi prevzeti odgovornost. Mimogrede, če smo pri nas že tako skrbni do okolja (in tudi do ptičev!), da bomo do leta 2033, v skladu z evropsko energetsko politiko, zaprli naš edini premogovnik, jih na Kitajskem gradijo kot po tekočem traku. Leta 2020 so jih zgradili več kot enega na teden.