A tako kot imajo avtoportretne razglednice iz »prestižnih« turističnih krajev prilepljeno na hrbtni strani nevidno znamko petičnosti, tako ima jezerska razglednica s slino z jezikov uradniških akrobatov prilepljeno znamko burleske. Zgodba, ki bi se ji morda celo smejali, če bi bila predstava zastonj. Njen ogled res ne jemlje iz naših žepov, se pa za zastorom vnovične gladine jezera sestavlja račun, ki ga bo nekdo plačal iz državne malhe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bukovniško jezero je spet polno. Voda je prekrila usedline in obljube
Zapornice spustili, ker za odstranitev mulja še vedno nimajo okoljevarstvenega dovoljenja.
Tisti, ki se še ob meni praskajo tam, kjer jih na lastni koži ne srbi, dobro vedo, kam vtikam novinarsko pero. V zgodbo o sanaciji Bukovniškega jezera z odstranitvijo mulja. Njena pripoved se začne junija pred tremi leti, ko se je skozi jez akumulacijskega jezera začela precejati voda in je grozila zrušitev zemljine. Hopla! Najprej se je pojavilo vprašanje, kdo ima ob sanaciji pravico do besede. Direkcija za vode, ki upravlja vodno telo, občina, ki je kot lastnica jezero spremenila v turistični biser, ali ribiči, ki so ujeto vodo spremenili v ribiško meko? Sem in tja je med njimi švignilo nekaj ostrih pogledov, a so se dogovorili. Pravi vrtiljak se je v resnici začel z umnim vprašanjem, ali ne bi zdaj, ko je jezero izpraznjeno, hkrati z obnovo jezu postrgali z dna še usedline. Je mulj gnojilo ali odpadek? Po katerih poteh bi ga odvažali, če se ga ne sme skozi gozd? Kdo bo vse to plačal? Takšno žongliranje je trajalo do februarja letos, ko nam je minister Jože Novak v suhem koritu kazal mesec v vodi. Bilo je tako prepričljivo, da smo celo verjeli, da če denar ni več problem, bodo tudi postopki sledili zdravi pameti. Ampak ne. Ti ne zapuščajo ustaljenih strug in se jim nikamor ne mudi, če ne dobijo političnega pospeška. Tudi ta zadnji poskus je zašel v labirintih okoljskih pravil, katerih varuhi so številni kabineti na vsaj treh ministrstvih, ki jim je skupna drža petelina na svojem gnojišču. Čeprav je jasno kot beli dan, da usedline jezera v naravnem okolju ne morejo biti okoljsko sporne in bi bile dobro gnojilo, kar so pokazale tudi prve kemične analize, zdrava pamet tudi tu ne sme biti pomembnejša od postopkov. Teh očitno ni mogel preskočiti niti minister s svojimi obljubami. Zato je suho korito spet jezero in v posmeh z lepih razglednic čaka na novo epizodo.