Razvoj je tak pojem, ki praktično v nobenem kontekstu uporabe ne more imeti negativne konotacije. Kaj sploh pomeni? Je to gradnja objektov, cest in druge infrastrukture? Ali stopnjo razvoja merimo po številu žerjavov in druge hitro opazne gradbene mehanizacije v posameznem okolju? Ali pa razvoj pravzaprav predstavlja celosten proces, ki prinaša dvig kakovosti življenja vseh prebivalcev v regiji? Prav gotovo ne gre zgolj za ekonomsko rast, merjeno v številkah bruto domačega proizvoda, saj razvoj zajema tudi širše dimenzije, kot so socialna kohezija, trajnostna raba virov in osebna sreča. Skupek številnih dejavnikov, ki so velikokrat na prvo žogo težko merljivi. Tudi Easterlinov paradoks izziva klasično ekonomsko teorijo, da večji dohodek vedno vodi do večje sreče in večjega zadovoljstva, kar bi lahko poenostavili z razlago, da kljub gospodarski rasti in večjemu bogastvu ljudje niso nujno srečnejši kot prej. Indijski filozof, ekonomist in
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Nobelov nagrajenec Amarty Sen meni, da bi razvoj morali obravnavati kot proces širitve svobode posameznika. Pravi razvoj je torej tisti, ki omogoča posameznikom in skupnostim, da uresničijo svoj potencial, izboljšajo svoje življenjske razmere in prosto izbirajo poti, ki vodijo k njihovemu blagostanju. Težko bi temu oporekali. Res pa je, da morajo biti za tako mero svobode izpolnjene nekatere predpostavke, del katerih je tudi tista na začetku navedena osnovna infrastruktura. Razvit in svoboden posameznik pač ni posameznik brez vodovoda, kanalizacije, ceste in interneta. Tudi sam bi težko sedaj filozofiral o razvoju, če bi se moral ukvarjati s tem, kako preživeti. Zagovorniki paradigme »odrasti«, ki jo danes tako radi propagirajo, ravno tako uživajo podoben luksuz in so slepi za katastrofalne posledice, ki bi sledile prisilnemu zmanjšanju gospodarske rasti.
Razvoja ne smemo ustavljati, če želimo še naprej ohranjati privilegij ustvarjanja tako trapastih filozofij. V Pomurju smo pogosto deležni kritik, da smo premalo razvojno naravnani, premalo ambiciozni in inovativni. Da še zmeraj razmišljamo le o zagotavljanju osnovne infrastrukture in ne razvijamo projektov, s katerimi bi reševali resnične razvojne probleme. Do neke mere je to verjetno res, saj smo Pomurci in Pomurke upravičeno skeptični do tako imenovanih »mehkih vsebin«, projektov brez vidnih in trajnih učinkov. Najprej je pač treba poskrbeti za izpolnitev že omenjenih osnovnih predpostavk, da lahko rešujemo kompleksne družbene izzive. Upam in verjamem, da je ta trenutek nastopil sedaj. Regija se z vsemi deležniki počasi, a vztrajno premika v novo fazo razvoja, ki presega zgolj investicije v osnovno infrastrukturo in se usmerja v trajnostne in inovativne projekte, ki nas bodo postavili na zemljevid kot primer napredka in blaginje.
Pomurje ni le regija s tradicijo, znana po gostoljubju in nizkih cenah. Pomurje je regija z vizijo, ki prebivalkam in prebivalcem omogoča pravi razvoj.