Pouka na daljavo si nihče več ne želi, a se učitelji potiho nanj vendarle pripravljajo. Hkrati tisti, ki niso cepljeni, s strahom spremljajo, ali si bodo hitre teste plačevali in kako pogosto. Starši se sprašujejo, ali bodo v cepljenje, na mehek način, prisiljeni tudi otroci. Šolarji, dijaki, študenti pa ne vejo, ali bodo sošolce v živo spoznali v jeseni ali šele v novem koledarskem letu, kot se je to zgodilo prejšnje šolsko leto.
Kje je človek, ki bi moral imeti ali vsaj iskati odgovore na ta vprašanja? V Tokiu navija za slovenske olimpijske tekmovalce.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ker je šolska ministrica lani tako dobro izpeljala šolanje na daljavo in imela tako realno sliko, kakšne posledice je pustilo, je očitno za nagrado dobila vstopnico za olimpijske igre. Že res, da je v njenem resorju tudi šport, a na prvem mestu je izobraževanje. Glede na to, da si olimpijskih iger ne sme ogledati nihče, razen elit, bi že iz uvidevnosti, če ne zaradi tega, ker ima doma veliko dela s pripravami na novo šolsko leto, lahko ostala doma, namesto da se hvali, da je ena od srečnih, ki naše junake spremlja v živo.
Da ne bo pomote, športniki, ki so se uvrstili na olimpijske igre, si zaslužijo vso podporo, spodbudo in navijanje vseh nas. In verjamem, da vsak zase ali tudi skupaj to te dni tudi počnemo. V redakciji je televizija vedno prižgana, še posebej pa spremljamo tiste športe, kjer nastopajo naši olimpijci. Končno pridejo na svoj račun tudi športi, ki sicer v slovenskih, pa tudi medijih nasploh ne dobijo dovolj pozornosti, ker za sabo nimajo množice. Da so se športniki prebili na olimpijske igre, so se morali veliko stvarem odreči, doživeti veliko porazov in novih začetkov, imeti ogromno treningov, porabiti ogromno časa in tudi denarja.
Šport Slovence združi, da pozabimo na prepreke, nesoglasja in razlike, ko združeno navijamo za naše, ponosno dvigamo slovensko zastavo in skrivamo solze sreče, ko na odru za zmagovalce zaigrajo slovensko himno. Prenesimo ta društveni duh tudi v vsakdanje življenje. Veliko bolj kot to, da smo cepljeni ali necepljeni, je pomembno, da smo človeku človek.
Gospa ministrica, bodite človek našim šolarjem.