Najbolj razvpita so preplačana naročila v zdravstvu, kjer posli hranijo pohlep največjih »umetnikov« pri preusmerjanju denarja iz javnih vreč v lastne žepe, ena od donosnejših pip tega početja pa je tudi gradbeništvo. Pohlep v gradbeništvu ima od nekdaj dve veji, me poučujejo poštenjaki v tej dejavnosti, ena raste iz neupravičenega nabijanja cen, druga iz goljufanja pri količini in kakovosti vgrajenega materiala.
Poznamo nekaj razvpitih zgodb o donosnih gradbenih poslih pri javnih naročilih, pa tudi manj znane, ki jih ne manjka niti v našem okolju. V resnici se veliko ve, toda do srčike se je težko dokopati, kajti posli so na debelo zavarovani z medsebojnim pranjem rok. Umazanija se namreč oprime več kot ene roke. Kako je to videti v praksi, pove nekaj zgodb, ki jih, žal tokrat brez imen, dajemo na papir.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Golob meni, da je bila pot Slovenije v Evropo prava in najboljša odločitev
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU poudaril, da je bila pot Slovenije v Evropo prava in najboljša odločitev, ki je zahtevala veliko sprememb, a da se nam obrestuje na vsakem koraku. Kot glavne prednosti je izpostavil varnost in stabilnost ter enoten evropski trg.
Občina je za postavitev energetskega objekta najela izvajalca, ki je še isti trenutek naročilo prepustil nekemu drugemu podjetju, to pa je potem delo opravilo slabo. Vsi dopisi občine, v katerih je terjala popravilo, so bili bob ob steno, priklicati direktorja pa se tudi ni dalo, ker je bil enkrat zaseden, drugič v tujini, tretjič na jadranju. Ko si je končno našel čas za sestanek, se je pripeljal z jaguarjem in v spremstvu odvetnika, aroganten in podcenjujoč, tudi grozeč. Prepričan, da mu nihče nič ne more. Pravočasno je poskrbel, da je podjetje spravil na »kant«, nagrabljeno premoženje pa spremenil v osebno lastnino.
Nekaj tega, kako se dela, lahko berete tudi na naši spletni strani. Najprej se z najnižjo ponudbo izrine konkurenca, potem pa se v zelo kratkem času sklene aneks k pogodbi, ki popravi ceno navzgor – tudi s pojasnilom, da povečana vrednost ne bo presegla denarja, ki ga je za naložbo zagotovila država.
Vse te zgodbe imajo politične botre, ki ob bogato obloženi mizi prav tako ne morejo ostati lačni. Obstaja več načinov, kako je mogoče nahraniti še ta pohlep, eden od preizkušenih vzorcev je: vplivni lokalni politik gradi stanovanjski objekt. Poišče si gradbinca, ki privoli v nižjo ceno, v zameno pa funkcionar pri javnih razpisih poskrbi za korist nekoga, ki je s tem gradbincem povezan prijateljsko ali poslovno.
Ob vsem tem se marsikomu naježi koža, še najbolj zato, ker poslovneži te sorte v svojem početju ne vidijo nič slabega. Zakaj pa bi, saj jim tudi ljudje, s katerimi se družijo, priznavajo, da se »znajo iti«, da so uspešni pri iskanju priložnosti ter pri oplajanju denarja. Denar, ki nima »mladih«, namreč ob življenju na veliki nogi hitro skopni.