Če želite svojemu najhujšemu sovražniku prizadejati močan glavobol, imate v teh dneh veliko priložnost, da to storite. Privežite ga na stol in vključite tretji program nacionalne televizije, kjer prenašajo burne razprave o spremembah proračuna za prihodnje leto in proračuna za leto 2025. Teorija ladje norcev, popularizirana v renesančni literaturi, izvira pa pravzaprav iz antične Grčije, je metafora za družbo, v kateri nesposobni vodijo, medtem ko modri le nemočno opazujejo. Ta metafora se zdi še posebej relevantna v slovenskem političnem prostoru. V tej alegoriji ladja predstavlja državo, kjer posadka (vlada in zakonodajalci) sprejema odločitve, ki usmerjajo pot ladje (države).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V našem primeru si lahko zastavimo nekaj ključnih vprašanj. Ali so ti voditelji resnično usposobljeni in razumni? V kontekstu proračuna in zakonodajnih odločitev se lahko ta metafora uporabi za kritičen pogled na odločitve in prioritete, ki jih vlada postavlja, in na produktivnost tako pozicijskih kot opozicijskih poslancev. Ali proračun izraža realne potrebe in prioritete državljanov? So zakonodajne odločitve bolj podobne norim idejam, ki so odmaknjene od realnosti ljudi, ki jih te odločitve najbolj prizadenejo? Prav tako je pomembno razmisliti o vlogi opozicije in javnosti v tem procesu. Ali imajo ti akterji možnost učinkovito vplivati na odločitve ali so izključeni, podobno kot razumni ljudje na ladji norcev, ki ne morejo vplivati na potek dogodkov? So njihovi predlogi sploh konstruktivni ali zgolj nasprotujejo, ujeti v neskončne politične boje?
Lahko bi poudarili, da je teorija ladje norcev v kontekstu sprejemanja proračuna in politične situacije na splošno pomembna opozorilna zgodba. Spominja na potrebo po razumni, odgovorni in transparentni vladni politiki, ki resnično upošteva interese in potrebe državljanov, namesto da sledi lastnim norim agendam ali interesom ozkih skupin. Hkrati pa ne gre prezreti vloge vsaj na papirju vplivnih interesnih organizacij. V konkretnem primeru famoznega »štempljanja« se zdi, da so ti modreci, če ponovno uporabimo prispodobo ladje norcev, potrdili pot plovbe ladje, tik preden pa je ta priplula v pristan, stojijo na premcu in kričijo, naj kapitan nemudoma spremeni smer. Navadni državljani smo zgolj slepi potniki, ki se lahko le čudimo, kam pluje ta ladja norcev, in molimo, da ne bomo potonili.