Aprila lani smo imeli volitve, ki so odnesle desno vlado. Mesec dni kasneje sem se srečal z nekaj tistimi, s katerimi smo skupaj greli študentske klopi. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je več let služboval neposredno pod zdajšnjim premierjem Robertom Golobom. Ko smo v debati zavili na področje politike, je najprej rekel, da to, za kar se je v predvolilnem obdobju predstavljal Golob, ni pravi Golob. Podčrtal je, da pravi Golob ne zna sklepati kompromisov, želi imeti glavno besedo in nadzor nad vsem in da je bil v podjetju sposoben sredi noči po SMS-sporočilih spremeniti tisto, kar so se dopoldne v živo dogovorili na sestankih. Tudi če je šlo za več sto tisoč evrov vredno naložbo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Ni skrivnost, da je levosredinska koalicija zaupanje volivcev primarno dobila zato, da odpravi negativne poteze vlade Janeza Janše. Pričakovanja ljudi so bila velika, ta mesec pa sta bili največji stranki, Gibanje Svoboda in SDS, že izenačeni po podpori. Lani decembra je Golobova prednost znašala še 15 odstotnih točk. Zakaj največja vladna stranka izgublja podporo? Gotovo tudi zato, ker predsednik vlade pogosto komunicira mimo lastnih ministrov – primer odstrela medvedov –, njegova stranka pa brez posvetovanja s koalicijskimi partnericami – primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ljudem očitno ni všeč Golobov precej avtokratski stil vodenja, za katerim veliko ne zaostaja niti Urška Klakočar Zupančič, predsednica parlamenta. Oba pogosto izkazujeta pretirano oblastno aroganco, ki je v preteklosti že pokopala številne politike. Tudi Janšo.
Ljudje so skoraj gotovo razočarani še, ker se kljub množični podpori novele zakona o RTV Slovenija na referendumu na televiziji nič ne spreminja. Volivci levosredinske koalicije se zato upravičeno sprašujejo, zakaj so sploh šli na referendum. Dodaten problem so napovedane reforme. Teh je za laika absolutno preveč. Ljudje niti ne vedo, kaj vse naj bi se v tem mandatu reformiralo in kako. Resni ekonomisti medtem opozarjajo, kot je to storil Mojmir Mrak v Studiu ob 17 nacionalnega radia, da vsi ukrepi Janševe vlade v razmerju do gospodarstva in reform niso bili napačni. Napačno je bilo, je dejal Mrak, da se je nanje gledalo s političnega in ne strokovnega vidika.
Mimogrede: po letu 2000 nobena stranka, ki je zmagala na volitvah v državni zbor, na naslednjih volitvah zmage ni ponovila. Razlog?