Spomin je še zelo živ. Bil je četrtek, 3. avgusta 2023. Običajen dan na vrhuncu poletja, ki pa je imel zlovešč pridih. Agencija za okolje je ta dan za večji del države prižgala oranžni alarm zaradi pričakovanja dolgotrajnejših nalivov, ki bi lahko prinesli celomesečno količino dežja. Agencija se je z alarmom oglasila zaradi padavin že več tednov prej. A nihče ni pričakoval tega, kar so prinesle naslednje ure. Usodnega 4. avgusta je tako Slovenijo prizadela najhujša naravna ujma v zgodovini. Pod vodo je bil tudi velik del Pomurja. S padavinami v juliju so bili položeni temelji za katastrofo, je v svoji analizi po kataklizmi zapisal Blaž Šter iz omenjene agencije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(ENO LETO PO VODNI UJMI) Visokovodni nasip je v birokratskem peklu. Kaj je od takrat do danes drugače?
Pri določanju trase se najbolj zapleta na skupaj 27 kilometrih odsekov predvsem na območju občin Črenšovci in Ljutomer. Na preostalih približno 18 kilometrih, za katere je že sprejet državni lokacijski načrt, pa je končanje del možno in izvedljivo do junija 2026
Odziv vlade Roberta Goloba v prvih dneh po poplavah bibličnih razsežnosti je ljudem vlil veliko upanje, da v nesreči ne bodo ostali sami. V gumijastih škornjih nas je obiskal tudi sam evropski vrh. Po letu dni pa so nekateri skoraj zagotovo vsaj rahlo razočarani. »Mogoče bo potrebnega še nekaj časa.« Tako danes o poplavni obnovi govori premier Golob. Pred letom dni je govoril o postavitvi 100 montažnih hiš na mesec na najbolj prizadetih območjih. Po enem letu pa je postavljena le ena hiša, in še ta zahvaljujoč 41 donatorjem, ne vladi. Golob se je brez sramu postavil pred to hišo in bliskavice fotografskih aparatov.
Narava je medtem svojo moč ponovno pokazala pretekli konec tedna. Že dolga leta spregledano in na več ravneh osiromašeno področje protipoplavne obrambe je spet prišlo v središče pozornosti. Slovenska oblast pa potihoma ugotavlja, da treh desetletij zamujenega dela ne gre nadomestiti v enem letu. Med vrsticami je očitno priznala poraz. »Morda smo imeli preveliko upanje, da bo šlo hitreje,« je rekel Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah. Na mizi imamo res zakone, ukrepe in kupe denarja, za katerega pa še danes ne vemo prav dobro, kako ga bomo z obstoječim zarjavelim sistemom sploh lahko porabili. In pomagali najbolj prizadetim.
Za sanacijo vodne infrastrukture bo v petih letih po napovedih Goloba in Šefica namenjenih kar 2,3 milijarde evrov. Ljudje pa po enem letu še vedno plezajo na strehe svojih domov in upajo, da bo ta pomoč hitrejša od deroče vode.