Knjiga »Maxima culpa. Janez Pavel II. je vedel« je pričakovano vznemirila dobršen del poljske javnosti, prav tako prispevek preiskovalnega novinarja Michala Gutowskega na TVN, ki so ga predvajali kmalu po izidu knjige. Ta trdi, da je govoril z žrtvami, njihovimi družinami in nekdanjimi uslužbenci krakovske škofije. V prispevku navaja dokumente nekdanje tajne policije iz časa komunizma in redke cerkvene dokumente, do katerih mu je uspelo priti, omenja pa tudi, da mu je krakovska škofija zavrnila dostop do svojih arhivskih dokumentov. Pričakovano so oblasti in Cerkev na Poljskem navedbe ostro kritizirale.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na Miklavževem turnirju več kot 700 nogometašev. Kdo vse je zmagal?
Nogometna šola Aluvar Beltinci je pripravila 10. Miklavžev turnir. Sodelovalo je 74 ekip v šestih selekcijah oziroma skupaj nekaj čez 700 mladih nogometašev. V selekciji U7 je prvo mesto osvojila ekipa NŠ Aluvar Beltinci rumeni, drugo NŠ Mura in tretje NK Planika Turnišče. V selekciji U8 je zmagala ekipa Bistrica/Črenšovci pred NŠ Mura beli in NL Paloma Šentilj. V konkurenci U9 je so bili najboljši v NŠ Aluvar Beltinci rumeni, sledila sta NK Pohorje 1 in ŠNK Radgona. NK Jarenina je ugnal vso konkurenco v selekciji U10, za njim sta se razvrstila ŠD NK Veržej in NŠ Roho. Njihovi starejši kolegi so slavili v selekciji U11, druga je bila NŠ Aluvar Beltinci Rumeni, tretji ŠNK Bakovci. V selekciji U13 pa so zmagali nogometaši Bistrice/Črenšovec, pred ŠD NK Veržej in NŠ Bumbari Varaždin. Iz nogometne šole so ob koncu dvodnevnega turnirja še sporočili, da si je tekme ogledalo okoli 800 gledalcev, zahvaljujejo pa se vsem igralcem in trenerjem ter staršem njihovih članih za pomoč pri izvedbi turnirja. Fotografije Jure Zauneker.
Pri nas medtem odmeva primer patra Marka Ivana Rupnika, ki ga je zaradi obtožb o spolnih zlorabah že pred leti doletela prepoved vseh oblik javnega duhovniškega udejstvovanja. A na te se očitno požvižga, saj je nedavno somaševal v rimski baziliki Praksede in vernikom še naprej veselo predstavlja svoje mozaike. Tako slovenske kot italijanske pristojne institucije pa v zvezi s tem – molčijo. Klasika, kar koli spornega se zgodi znotraj zidov Cerkve, se običajno skuša pomesti pod preprogo. Sama kljub vsem zakramentom in dejstvu, da sem nekoč bila animatorka na oratorijih, kar mi je bilo v veliko veselje, danes cerkev obiščem le ob večjih praznikih. Preprosto zato, ker sem z leti spoznala, da Cerkev ne živi vedno tega, kar uči.
Na spletu smo objavili povzetek izjav soboškega škofa in beltinskega župnika v zvezi z odločitvijo, da beltinskih birmancev letos k birmovalcu ne bodo pospremili botri. Ljudje so se v komentarjih pod člankom razpisali in očitno so nekatere izjave šle božjim služabnikom v nos. Minulo nedeljo so se zato v stolni cerkvi farani lahko naužili pridige o tem, kako hinavski da so nekateri, ki na eni strani pljujejo po Cerkvi, na drugi pa pobožno klečijo v njenih klopeh. Gospodu kaplanu dam v tem primeru prav, kot dam prav tudi izjavam, da služba botra izgublja pomen, ker so v ospredju zakramenta vse bogatejša darila. Ampak veste, kaj je prav tako hinavsko? Biti božji služabnik in imeti afere. Spočeti otroke. Prikrivati spolne delikte. Molčati, ko Rupnik opravlja božjo službo. Pridigati o morali in se obnašati nemoralno. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom.