Čeprav je v zavesti Sobočanov arhitekt Novak še kako prisoten, nas je dokumentarni film Vojčija Celca Mož, ki je dal provinci mesto spet opomnil, kako odličen, drzen in velikopotezen je moral biti, da je v vaško Soboto prinesel sodobno arhitekturo in svetovne trende prestolnic, kakršen je bil Pariz ali Dunaj. Ob včasih prašnih, drugič blatnih ulicah je postavljal hiše, kakršne so gradili najvidnejši arhitekti Evrope.
Pravijo, da je znal prav hudomušno prepričati investitorje, ki so zaupali takratnemu študentu, da je lahko uresničil svoje ideje. Niso pa to bile le neke novotarije, ampak tudi v primerjavi z današnjimi stvaritvami prave umetnine, skrbno premišljene v vsakem detajlu. Novakova vizionarskost se odraža tako v zasnovi urbanističnega razvoja mesta kot v zunanjosti stavb in pri oblikovanju notranjih prostorov in pohištva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Novaka spoštujejo tudi v tujini. V kulturnem centru Le Corbusierovega (arhitekt, pri katerem se je šolal Novak) mesta Firminy v Franciji je razstavljena Novakova pisalna miza in pano, ki govori o soboškem arhitektu in njegovem delu. V njegovem rojstnem mestu in mestu, kjer je pustil izjemen pečat, pa dobrih 60 let po smrti, razen njegovih zgradb ali obeležij in po njem poimenovane ulice, ni kaj videti. Še huje, njegove zgradbe, še posebno vile, pravi dragulji, so bile v preteklosti spremenjene, tudi do neprepoznavnosti. Lastniki žal niso prepoznali njihove vrednosti.
To mesto danes živi v nekih drugih vibracijah, v skupinskem duhu, ki navdaja ljudi ob triumfalnih zmagah na zelenicah.
Ker tudi mesto ni prepoznalo pomena svojega arhitekta, mu še vedno niso posvetili kakšne razstave ali vsaj monografije. Od 90. let so njegova arhitektura in ideje samo še izginjali, s tem ali ob tem pa je izginjala tudi meščanska Sobota. Novak je bil tisti, ki je ustvaril Soboto, kakršno danes pogrešamo. Najbolj pogrešamo tisti meščanski »flair«, ki ga začutiš, ko se sprehodiš skozi kakšno mesto, je nekoč povedal Matej Fišer. In kako prav je imel.
To mesto danes živi v nekih drugih vibracijah, v skupinskem duhu, ki navdaja ljudi ob triumfalnih zmagah na zelenicah. Ljudje potrebujejo zmage, s katerimi se identificirajo, občutek, da so del nečesa velikega. Ampak so zmage, ki štejejo le do naslednjega jutra ali poraza, in so tiste, ki so nekaj več. Kaj je tisto, kar mestu da temelje, identiteto in duha? Mnenja so različna, ampak »flair« pa danes Soboti manjka.