Medtem ko se ukvarjamo s tem, kako letos organizirati letalsko obrambo pred točo, je narava že dvakrat pokazala zobe. Vsako leto poslušamo isto mantro, da je protitočna letalska obramba edina prava zgodba, a jo je treba rešiti na državnem nivoju. A se vsakič znova zaplete pri denarju. Naši sogovorniki iz zgodbe o obrambi pred točo letos spet nimajo konkretnih odgovorov. Pravzaprav je edini skupni odgovor ta, da bi se projekt moral začeti že aprila. Občutek je, da tovrstna obramba ostaja le na nivoju pilotnega projekta, ki ni prinesel niti teoretičnega odgovora, ali je taka obramba uspešna ali ne. Pogled v nebo, ki je prineslo prvi vročinski val, pa je negotov. Kmetje že okopavajo buče in koruzo, kmalu bodo na polja odšli kombajni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odklonil alkotest, ostal je brez izpita
V zadnjih 24 urah so pomurski policisti obravnavali dve prometni nesreči, eno kršitev javnega reda in miru, pet primerov povoženja divjadi ter odredili eno pridržanje voznika.
Pogled v nebo, ki je prineslo prvi vročinski val, je negotov.
Očitno bomo tudi v poletju 2021 trepetali vsakič, ko bodo vremenoslovci izdajali rdeče alarme in bo nad hribom za hišo avstrijsko letalo rezalo nevihtne oblake. Po dostopnih podatkih je obramba pred točo pri sosedih precej bolje organizirana s sodobno opremljenimi letali. Za boj proti toči je v dveh letalskih centrih pri Gradcu osem letal in samo en letalski center na leto prejme okoli 1,2 milijona evrov. Večje kmetije, vinogradniki in sadjarji v obrambi sodelujejo tudi z lastnimi denarnimi vložki, čeprav imajo protitočne mreže. Pri nas pa si deležniki, ki odločajo o obrambi, še junija pošiljajo žogico sem in tja. Rešitev se nato najde globoko v poletju, ko toča običajno že opravi svoje.
Krivi smo tudi in predvsem ljudje sami. V le enem letu smo v Pomurju že doživeli žled in pozebo ter sušo in poplave. Škodni zahtevki so bili milijonski, tudi zato, ker aprila vode nismo zadržali za zalivanje, nakar smo avgusta imeli sušo, septembra pa spet visoke vode. Zdi se, da so predniki bolje vedeli živeti z naravo. Tako po setvi kot žetvi so se z motiko preventivno odpravili na njive, da so jih rešili iz morebitnega primeža vode. Danes pa so polja z velikimi traktorji obdelana vse do roba njivskih poti. Izkoriščena do slehernega ara. Ob tem so v jarkih ob njivah smeti sodobnega človeka. Postarana narava pa redko pozablja.