Ko je govor o tako kompleksni temi, kot so migracije, celo nezakonite, kaj hitro zaidemo v skrajnosti. Označeni smo lahko za ksenofobe in nestrpneže ali pa podpornike islamizacije Evrope in uničenja vrednot, na katerih sloni naša družba. Seveda je problematika večplastna in ne omogoča tako poenostavljenih rešitev, kot jih dajejo politične razprave v zadnjem obdobju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Dejstvo je, da bo in tudi je to ena izmed ključnih predvolilnih tem, saj vzbuja močna čustva pri volivcih, kar s pridom izkoriščajo politiki za populizem na eni strani in za nabiranje političnih točk na drugi. Evropa očitno ni sposobna ponuditi usklajenih in celovitih rešitev, ki bi zadovoljile prav vse države članice. Kljub temu da ne smemo spregledati pregovorno pozitivnih učinkov priseljevanja, kot so odgovor na demografske izzive, pomanjkanje delovne sile in kulturno bogatenje, so pogosto tudi pomisleki o integraciji oseb iz kulturno nekompatibilnih okolij, dodatni obremenitvi že tako obubožanih javnih storitev in o varnostnih tveganjih povsem umestni. V teh dneh lokalno okolje razburja vsaj uradno neresnična informacija, da naj bi potekale aktivnosti za nastanitev beguncev, migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito, ali kakor koli te osebe že poimenujemo, v trenutno praznem objektu nekdanjega hotela Diana v Murski Soboti. Še prej je pritisk dvignil radenski župan Roman Leljak z zvito predvolilno in polresnično izjavo o migrantih v tamkajšnjem dijaškem domu. Izkazalo se je, da gre za enajst oseb, večinoma žensk z otroki iz Ukrajine. Je dvojna morala, da z manj skepse medse sprejmemo ukrajinske morda že vdove in sirote kot pa afganistanske, maroške in pakistanske moške, ki prevladujejo med nezakonitimi migranti? Objektivno bi temu težko pritrdili, pa naj bomo še tako veliki človekoljubi.
Pri tem pa se moramo zavedati, da se priseljenci iz kulturno zelo različnih okolij že tako ali tako srečujejo z velikimi težavami pri integraciji v našo družbo, s spodbujanjem nestrpnosti in odkrito sovražnostjo pa prispevamo k še večji socialni izolaciji, getoizaciji in morda celo k njihovi radikalizaciji. S takšnim pristopom drugega od negativnih učinkov priseljevanja ne moremo pričakovati. Prav gotovo pa lahko dvojno moralo pripišemo nekaterim akterjem, ki so glasni podporniki priseljevanja in branilci azilnih pravic, a sami migrantov ne bi imeli na svojem dvorišču.