Dober teden dni pred začetkom tridnevnih evropskih volitev se na politični ravni stare celine odvija zadnje veliko pozicioniranje političnih skupin. Prepričanje, da bo tokrat vsak glas štel dvojno zaradi strahu, da Evropa zdrkne še globlje v spiralo skrajnih desnih sil, je glavno gonilo tokratne volilne kampanje. Seveda so vsake volitve prelomne, toda tokrat se zdi, da bodo prelomne predvsem zato, ker se bo zagotovo komu krepko zalomilo. Štetje, koliko desnih in koliko levih kandidatov bo iz dežele na sončni strani Alp odšlo v Bruselj, je te dni na zelo visokih obratih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Zunanja ministrica je medtem postala nabiralka obiskov in dogodkov v luči priznanje Palestine. Bila je bolj brez haska, dokler predsednik vlade, ki se je dolgo šopiril s priznanjem, kot običajno, ni na svojo roko presekal pat položaja. V četrtek je o tem tekla beseda v vladi, v torek, kot kaže, še v parlamentu. Ponovno je koalicija s potezo v zunanji politiki spretno pozornost preusmerila z dogajanja na domačem političnem vrtiljaku. A slovenska zunanja politika še vedno nima jasnega koncepta. Če bi ga imela, bi morala analizirati, zakaj izgublja tožbe v Luxembourgu in Strasbourgu in zakaj nikoli nobene ne dobi.
Še vedno se tudi sprašujemo, zakaj Hrvati prevzemajo naša podjetja, ki so bila zaradi takšnih ali drugačnih razlogov razprodana. Vsega seveda ni mogoče metati v isti koš in da, dobiček v gospodarstvu je pomemben. Pa vendar. Že prej je tuja multinacionalka za proizvodnjo piva in drugih pijač monopolizirala slovenski trg in zmanjšala stroške, po drugi strani pa lokalnemu okolju in ljudem ne vrača toliko, kot bi lahko. Zato ni prav nič čudno, da je nekdo z nepošteno poslovno prakso svojo blagovno znamko povezal z znano navijaško parolo. Čeprav ta trgovec s slovenskim športom nima prav nobene povezave, saj mu ne nameni prebite pare. Koalicija razen šibkih bevskov ob vsem tem molči, niti opozicija ni stopila v svojo značilno držo.
Nič od tega, kar bi pričakovali, da bi oblastniki naredili za dobrobit ljudi in države, se ni zgodilo. Že zelo dolgo. Zato bo 9. junija štel vsak glas.