Stanje v kmetijstvu že dolgo ni rožnato. Kmetom po vsej Evropi se nalagajo vedno nove omejitve, velikokrat jim jo zagodejo vremenske razmere, poleg tega jih tako kot v drugih dejavnostih v zadnjem obdobju tepejo podražitve. Vse to jim otežuje kmetovanje in jih je tudi prisililo, da so šli na ulice, saj se zdi, da je to edini način, da izrazijo svoje nezadovoljstvo in pritegnejo pozornost tistih, ki na koncu dneva odločajo o njihovem preživetju. Dejstvo je tudi, da vse več kmetov zaradi nevzdržnih razmer opušča kmetovanje, v pomurskem prostoru je to najbolj opazno na Goričkem, ali pa se preusmerjajo in povezujejo kmetovanje z dopolnilnimi dejavnostmi in turizmom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Pereč problem, ki se pri tem pojavlja, je, da naši kmetje na trg večinoma vstopajo neorganizirano in samostojno, velikokrat niso niti vešči poslovanja, kar pa je nujno za uspeh. Rešitev je v povezovanju in sodelovanju, česar se tako sami kot druge organizacije s področja kmetijstva čedalje bolj zavedajo. Eden od načinov povezovanja je sodelovanje v kolektivnih blagovnih znamkah. Če jo želi pridelovalec pridobiti, mora za to izpolnjevati kar nekaj pogojev, med drugim se zavezuje, da je poreklo njegovega pridelka lokalno ter da je ta proizveden na naravi in ljudem prijazen način. V Pomurju sta v nastajanju dve blagovni znamki, Gorički ole in Pomurski med, obe bosta bistveno prispevali k standardizaciji kakovosti in tudi primerni ceni tako bučnega olja kot različnih vrst medu.
Je pa to tudi dokaz, da je povezovanje možno in nujno tako za pridelovalce kot za potrošnike in da znamo in zmoremo biti samooskrbni. Če se namreč ozremo na mednarodno raziskavo Food-Covid-19, ki jo je v Sloveniji izvajal Inštitut za nutricionistiko, vidimo, da se je odnos prebivalcev pomurske regije do kmetijstva in do hrane spremenil. V času epidemije so gospodinjstva vse več naročala živila na dom, najbolj opazno je bilo to ravno na podeželju. Vse več so ljudje nakupovali v lokalnih trgovinah bližje domu ter se prehranjevali z lokalnimi pridelki in izdelki. Pridelava od vil do vilic, kakor radi pravimo, prihaja torej vse bolj v ospredje, domači pridelki pa so praviloma bolj kakovostni in tudi bolj zdravi.