Bomo zmogli še pravi čas pokazati, kje so meje? S temi besedami sem sklenila svojo kolumno na temo vse pogostejšega nasilja med otroki, ki je bila v Vestniku objavljena 20. aprila. Slaba dva tedna kasneje so na eni od beograjskih šol odjeknili streli, ki so pokosili osem učencev in varnostnika. Profil storilca: 13-letnik iz dobro situirane družine, odličnjak, menda neproblematičen otrok. Na prvi pogled torej nobenega znaka, ki bi kazal na motiv za takšno dejanje.
Tragedija je zdramila in osupnila širšo regijo, ker se je tisto, kar se je včasih dogajalo »tam nekje daleč od nas«, zgodilo na našem pragu. Da je po orožju posegel otrok, nas je še toliko bolj šokiralo. Srbski državni vrh je takoj posegel po skrajnih ukrepih – v šole so poslali policijo, opremiti jih nameravajo z detektorji kovin, začeli so razoroževati celotno državo, predsednik pa je razmišljal celo o ponovni uvedbi smrtne kazni. Skrajni ukrepi za družbo, ki sicer poveličuje nasilje. Odsev dejanj, ki jih storijo otroci, pa je dostikrat odsev družbe, kot je nedavno v eni od večernih oddaj na televiziji povedal naš minister za šolstvo Darjo Felda in s tem povedal bistvo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Ne zatiskajmo si oči pred dejstvom, da se nam kaj podobnega lahko zgodi tudi v Sloveniji. Podatki šol, policije, centrov za socialno delo in drugih institucij jasno kažejo, da je nasilja v naši družbi in med mladostniki vse več, in čeprav se naša in srbska kultura na prvi pogled zdita drugačni, smo si v resnici precej podobni. Tudi pri nas se rado odvrača pozornost od nasilja, veliko tega, kar opazimo, raje zamolčimo, kot da bi ukrepali, nasilnežev pa pogosto ne kaznujemo primerno. Zakaj z raznimi izgovori o zaščiti osebnih podatkov in podobnem dajemo potuho nasilnežem? Ali nista zaščita in podpora žrtve nad vsemi možnimi pravicami tistega, ki zagreši odklonsko dejanje?
Tako, kot trenutno poskušajo Srbi, nam podobnih tragedij ne bo uspelo preprečiti. Kaj pa lahko storimo? Najprej bodimo otrokom zgled. Privzgojimo jim empatijo. Ta je namreč recept za družbo, kjer vladata mir in spoštovanje. Dajmo šolam več pristojnosti pri sankcioniranju. Kot starši sodelujmo z njimi, ko se pojavijo učne ali vedenjske težave. Odvetniki, s katerimi se ponekod že grozi učiteljem, bodo namreč odšli skupaj z vašim denarjem, težaven otrok pa bo ostal. Naredimo nekaj zdaj, da ne bomo čez nekaj let postali družba, ki se boji lastnih otrok.