Če pogledamo malo širše, v svetu še zmeraj močno odmeva razkritje afere z vohunskim programom izraelske zasebne družbe NSO. Program, ki naj bi ga obveščevalne službe uporabljale predvsem za protiteroristične aktivnosti, je podjetje za lep denar prodalo tudi različnim avtokratskim režimom po svetu, ki so ga uporabljali za vohunjenje za političnimi nasprotniki, aktivisti in celo novinarji. Mediji so se dokopali do seznama, na katerem je več kot 50.000 telefonskih številk, ki naj bi bile tarče pegaza. Na seznamu so se znašle tudi številke svetovnih vodij, med drugim francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Da, tudi Madžarska je omenjena kot država, kjer naj bi se vohunilo za novinarji in aktivisti, a vlada Viktorja Orbana je nakup programa zanikala. Kjer je dim, je tudi ogenj, in ni presenetljivo, da smo se v Sloveniji spomnili, da se je naš premier lanskega decembra mudil v Izraelu, kjer se je sestal tudi s predstavnikom družbe NSO. Je tudi Janša kupil pegaz, da je vohunil za Kučanom? Malo verjetno. Programska oprema skoraj zagotovo presega proračun Sove, pa tudi uporaba pegaza v praksi terja (pre)visoke stroške za vohunjenje za slehernikom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
V prvem četrtletju leta 2020 je internet v Sloveniji redno uporabljalo 87 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Od tega jih skoraj tretjina ni vedela, ali ima na svojem pametnem telefonu nameščen varnostni program, štiri odstotke pa jih je na svojem pametnem telefonu zaradi virusa ali drugih vrst sovražnih programov izgubilo informacije, dokumente, slike ali druge podatke.
Če se vrnemo k uvodni problematiki s preverjanjem pogoja PCT, aplikacijo in varstvom osebnih podatkov, lahko ugotovimo troje. Prvič, osebnih podatkov ne damo. Drugič, osebne podatke damo le tujim entitetam, nevede ali brez premisleka. Tretjič, kot je modro dejal Milan Gabor, ljudje bi morali tudi v digitalnem svetu vsaj malo uporabljati zdravo kmečko pamet. Nasvet, ki bi ga morali upoštevati tudi državni ali paradržavni organi, če le imajo naše zaupanje. To pa je zgodba za drug premislek.