Tako mislim ob vsem spoštovanju do bork za pravice žensk, s kritiko sprevrženih interpretacij pravic spolov.
Drugo sporočilo prve komisarke, da ji je pri izbiri kandidatov najpomembnejša usposobljenost, njihove izkušnje v visoki politiki in diplomaciji, zame ne prikrije madeža, ki ga je s kukanjem med stegna naredila na načelu spoštovanja žensk in moških v vsem, kar jih biološko ali družbeno opredeljuje.
Moja druga opazka, ki jo namenjam prvi dami unije, je duh zlaganosti, ki se širi v ozadju zapovedane enakosti med spoloma v najvišji evropski politiki. Ali je bilo morda slišati, da bi najvišja evropska političarka svoj glas za pravice žensk povzdignila na največje igralce, ki so ji znova pomagali na prestol? Te je doseglo zgolj njeno pričakovanje po ženskih kandidatkah, manj pomembne njena zahteva. Podeljevanje družbenopolitične moči ženskam, tako da se ženske kvote zagotavljajo s sodelovanjem manj pomembnih igralcev v skupnosti, je pljunek v obraz načelu enakosti spolov. S takšnim ravnanjem je komisarka pokazala svojo nemoč, tudi uklonljivost – počepnost pred moškim šovinizmom, torej prepričanostjo o moški večvrednosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Za te svoje besede se bom posipala s pepelom samo, če bodo komisarke dobile v roke najpomembnejše resorje. Ne nazadnje se tudi sprašujem, ali bodo kvote pri zasedanju položajev v najvišji evropski politiki res prispevale k izboljšanju položaja žensk na trgu dela, zmanjšanju razlik pri plačah, odpravljanju tradicionalnih vzorcev delitve dela med spoloma za domačim pragom, preprečevanju in kaznovanju nasilja nad ženskami, pa tudi zajezitvi skrb vzbujajočega širjenja fame o ogroženosti moškosti.
Če ženske na tronu visoke evropske politike ne bodo dobile v roke tudi žezla za odločanje o teh temah z učinkom od vrha do zadnje vasi bogu za hrbtom, bodo tam le zaradi lepe slike, za iluzijo enakosti spolov.