vestnik

(V PREMISLEK) Počepnost

Majda Horvat, 12. 9. 2024
Profimedia
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Aktualno

Ursula Gertrud Albrecht von der Leyen je bila doslej v mojih očeh spoštovana vladarica Evrope, a odkar je nekaterim državam postavila zahtevo, da z namenom ustvarjanja spolne uravnoteženosti evropske komisije za zasedbo komisarskih mest predlagajo ženske, je postala zgolj glasnica spodrecanega feminističnega krila.

Tako mislim ob vsem spoštovanju do bork za pravice žensk, s kritiko sprevrženih interpretacij pravic spolov.
Drugo sporočilo prve komisarke, da ji je pri izbiri kandidatov najpomembnejša usposobljenost, njihove izkušnje v visoki politiki in diplomaciji, zame ne prikrije madeža, ki ga je s kukanjem med stegna naredila na načelu spoštovanja žensk in moških v vsem, kar jih biološko ali družbeno opredeljuje.

Moja druga opazka, ki jo namenjam prvi dami unije, je duh zlaganosti, ki se širi v ozadju zapovedane enakosti med spoloma v najvišji evropski politiki. Ali je bilo morda slišati, da bi najvišja evropska političarka svoj glas za pravice žensk povzdignila na največje igralce, ki so ji znova pomagali na prestol? Te je doseglo zgolj njeno pričakovanje po ženskih kandidatkah, manj pomembne njena zahteva. Podeljevanje družbenopolitične moči ženskam, tako da se ženske kvote zagotavljajo s sodelovanjem manj pomembnih igralcev v skupnosti, je pljunek v obraz načelu enakosti spolov. S takšnim ravnanjem je komisarka pokazala svojo nemoč, tudi uklonljivost – počepnost pred moškim šovinizmom, torej prepričanostjo o moški večvrednosti.

ursula von der leyen robert golob-pl
Primož Lavre
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in slovenski premier Robert Golob.

Za te svoje besede se bom posipala s pepelom samo, če bodo komisarke dobile v roke najpomembnejše resorje. Ne nazadnje se tudi sprašujem, ali bodo kvote pri zasedanju položajev v najvišji evropski politiki res prispevale k izboljšanju položaja žensk na trgu dela, zmanjšanju razlik pri plačah, odpravljanju tradicionalnih vzorcev delitve dela med spoloma za domačim pragom, preprečevanju in kaznovanju nasilja nad ženskami, pa tudi zajezitvi skrb vzbujajočega širjenja fame o ogroženosti moškosti. 


Če ženske na tronu visoke evropske politike ne bodo dobile v roke tudi žezla za odločanje o teh temah z učinkom od vrha do zadnje vasi bogu za hrbtom, bodo tam le zaradi lepe slike, za iluzijo enakosti spolov.

v-premislek ursula-von-der-leyen enakost-spolov