Dokler bo 17. avgust državni praznik, smemo pričakovati in terjati, da mu z državniško držo spoštovanje izkazujejo predsednica države Nataša Pirc Musar in drugi najvišji predstavniki oblasti. Ne samo zaradi počastitve spomina na pomembne dogodke v zgodovini za narodno bit, ampak zaradi opomina in priznanja, da je Prekmurje del Slovenije. Če pa bodo izbranci ljudstva v slovenskem hramu demokracije enkrat v prihodnosti rekli, da Slovenija tega praznika več ne potrebuje in da gre zgolj za neki spominski dan, potem si bodo smeli državniki ob ignorantski drži umiti roke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nataše Pirc Musar na prekmurski praznik ne bo, čeprav je vabilo prejela že marca
Iz urada Nataše Pirc Musar so telefonsko sporočili, da jo bodo zastopali njeni svetovalci. Nekdanji predsednik države Borut Pahor si želi, da bi se tradicija nadaljevala.
Predsednica države je prva, ki bi morala prazniku narodove samopotrditve izkazati čast, ga imeti, tako kot druge državne praznike, označenega z rdečo barvo na koledarju, ob njem pokazati in graditi svojo državniško držo in priti med ljudi. Kajti 17. avgust ni le pomemben v narodovi zgodovini slovenstva in zaradi nekih dokumentov o preteklih dogodkih, ampak so bistvo praznika zdaj živeči ljudje. Ti v svojih genih nosijo zapis prednikov in njihovo sporočilo, da je Prekmurje naš dom in Slovenija naša domovina, kar s ponosom prenašajo iz roda v rod. Če bi predsednica na tak način razumela pomen praznika, ga imela v zavesti, potem iz njenega urada ne bi poslali sporočila, da uradnega vabila za regijsko proslavo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še niso prejeli in da bodo po prejetju vabila začeli usklajevati možnosti za udeležbo predsednice oziroma v primeru njene zadržanosti iskali alternative. Predsednica za to, kar mora biti, čaka na vabilo?! Ona je namreč tista, ki bi morala vabiti ne le Prekmurce, ampak vse Slovence, da počastijo ta dan, ki je v marsičem aktualen za danes in jutri, ter priti na slovesnosti, ki jih pripravljajo ljudje.
Če predsednici vseh Slovencev in prebivalcev Slovenije Nataši Pirc Musar ni do tega, da bi hodila po stopinjah svojih predhodnikov, bi lahko izbrala svojo pot, neki nov način počastitve tega praznika, po čemer bi se je spominjali, tudi ko bo zapustila predsedniško palačo. Zdaj nam bo ostala v spominu po tem, da je prazniku s svojo odsotnostjo odvzela luč veselja in ponosa ter še sama podpihnila ogenj sporov, obtoževanj in delitev, čigav je kdo.