Pred enim tednom sem prisluhnil Marku Adamiču, poveljniku gasilcev obalno-kraške regije, vodji druge odprave slovenskih gasilcev v Severni Makedoniji, ki je pomagala pri gašenju obsežnih požarov. Dejal je, da so Slovenci za svoje delo prejeli številne pohvale štaba evropskega sistema zaščite in reševanja ter da so se jim zaradi njihove visoke usposobljenosti pregovorno nezaupljivi Avstrijci v Severni Makedoniji povsem podredili. V nedeljo sem bil ob Bukovniškem jezeru priča izjemni vztrajnosti ribičev, ki so v usklajeni akciji iz vode izlovili skoraj sedem ton rib. Predsednik lendavskih ribičev Jožef Jerebic in njegovi ožji sodelavci so med akcijo rutinirano delili ukaze, ribiči pa so jih prav mirno izpolnjevali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ministri in njihov šef imajo prav tako velike težave s sprejemanjem odgovornosti.
Medtem na domačem političnem parketu ni nič novega. Politika bo očitno spet obšla stroko pri novih priporočilih za obvladovanje okužb z novim koronavirusom. Tako kot jo je že večkrat med epidemijo. Država je obenem postala ujetnica oporečne ministrske ekipe, ki jo morajo med obiski po regijah varovati do zob oboroženi policisti. Predsednik vlade se prek družbenega omrežja krega z evropskim vrhom, kar ima za posledico, da dobivamo vsak dan graje in opomine, ne pa pohval, kot so jih denimo slovenski gasilci po posredovanju v Severni Makedoniji. Predsednik države pa molči in se raje postavlja na še enem družbenem omrežju z objavo, kako je odšel v kino.
V aktualnih političnih razmerah je namreč sloga to, kar nam najbolj manjka.
Ministri in njihov šef imajo prav tako velike težave s sprejemanjem odgovornosti. Na političnem parketu bi bil zato lahko čas za nove obraze in profila, kot sta Adamič in Jerebic, bi lahko bila pravšnja. Ne eden ne drugi nista zbežala od odgovornosti, ko so jima naložili nalogi, obenem sta vse zahtevano izpolnila tako, da na njune odločitve ni padla niti senca dvoma. Izkušeni gasilski poveljnik je na predavanju med vrsticami dejal, da čeprav politika, ko jih je opremljala za boj s požari v naravi, ni upoštevala njihovih strokovnih nasvetov, so se na napačnih odločitvah politikov veliko naučili in to potem na terenu s pridom izkoristili. Tudi Jerebic je kot recept izpostavil slogo. V aktualnih političnih razmerah je namreč sloga to, kar nam najbolj manjka.