vestnik

(V PREMISLEK) Upajmo, da projekti, za katerimi stojijo štirje pomurski župani, niso računi brez krčmarja

Rok Šavel, 9. 6. 2024
Sandi Benko
Če kaj, nas povezuje šport.
Aktualno

Obstajajo povsem realni, potrebni projekti, ki bi služili širšemu javnemu interesu in še desetletja prinašali multiplikativne učinke celotnemu lokalnemu oziroma celo regijskemu in nacionalnemu okolju.

Četverica pomurskih županov je na minulem posvetu o športni infrastrukturi pokazala, da je povezovanje in sodelovanje v regiji mogoče. Če kaj, nas povezuje šport, ali kot je pravilno ocenil državni sekretar Dejan Židan, se občine znajo hitro povezati, ko ugotovijo, da jim je to v (finančnem) interesu. In s tem ni nič narobe. Vsekakor je dobro in pozitivno, da štiri razmeroma velike občine, med njimi tudi edina mestna v regiji, enotno komunicirajo, kaj v regiji potrebujemo, a vseeno se bojim, da to ne bo dovolj. V preteklosti je bilo na državo v okviru sveta pomurske razvojne regije naslovljenih že nešteto sklepov s pozivi in zahtevami po uresničitvi najrazličnejših regijskih potreb (ali želja), a so večinoma naleteli na gluha ušesa.


Državni mošnjiček se nerad odveže, še najpogosteje se to zgodi v času volitev. Evropske sicer niti strankam na oblasti niso tako pomembne, da bi bili v zadnjih dneh, tednih in mesecih priča odobritvam velikih projektov, seveda financiranih z davkoplačevalskim denarjem, toda obljube in fototermini se po celotni Sloveniji vrstijo kot po tekočem traku. Tudi športni posvet v Moravskih Toplicah je bil nekaterim priložnost za to. Najhujši so seveda piarovski obiski, kjer ni danih niti obljub ali zavez, in trenutni oblastniki so pravi profesionalci na tem področju. Da odločevalci sporočajo, kako razumejo in podpirajo projekte, ki so na koncu dneva odvisni od njihove zelene luči, je povsem neproduktivno.


Tudi jaz podpiram gradnjo murskosoboške vzhodne obvoznice in logističnega centra v Beltincih. Ravno tako sem za mir na svetu in izkoreninjenje lakote. Za lahkomiselno razmetavanje naših milijonov za uresničitev nepremišljenih in megalomanskih kapric posameznih županov pa seveda nisem, a vselej vendarle ni tako. Obstajajo povsem realni, potrebni projekti, ki bi služili širšemu javnemu interesu in še desetletja prinašali multiplikativne učinke celotnemu lokalnemu oziroma celo regijskemu in nacionalnemu okolju. Drznem si verjeti, da so takšni tudi projekti na področju športne infrastrukture, za katerimi stojijo župani Moravskih Toplic, Murske Sobote, Beltinec in Turnišča. Upam, da to ne bo še en račun brez krčmarja, ki se v regiji že kopičijo.

premislek šport