Pomurje je slovenska regija, ki ima nekaj visokošolskih in višješolskih programov, nima pa fakultete. Ne gre le za to, da morajo naši študenti v univerzitetne centre, tema je veliko kompleksnejša. Pa še to je pozitiven vidik, saj mladi morajo v svet. Umanjkanje take izobraževalne ustanove v nekem prostoru pomeni, da ni raziskovalnih inštitutov, da je manj raziskav, ki so vsebinsko vezane, manj sredstev, da mladi izobraženi v domačem okolju nimajo možnosti za razvijanje svojih karier, se ne vračajo, in to pomeni, da se v nekem okolju generira manj znanja. S tem se v družbi ne razvija tista misleča sfera, ki prispeva k razumevanju in reševanju problemov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Ne moremo reči, da v tej regiji ni doktorjev znanosti, so, celo mnoge izjemne znanstvenike in akademike imamo, ki vidno in uspešno delujejo na različnih področjih. Žal so priložnosti našli drugod. Smo pa edina regija v Sloveniji, ki doktorje znanosti in vrhunske umetnike združuje v nevidni univerzi, Združenju PAZU. To je izjemen kapital, ki se ga doma premalo zavedamo, na nacionalni ravni, vsaj tako so priznali tudi v SAZU, pa so sprva s skepso gledali na povezovanje pomurskih akademikov.
Zanimiva je tudi vloga politike pri znanosti. Politično vprašanje je, zakaj se danes glede na marca sprejeti zakon o PAZU ta ustanova ne more vpisati v poslovni register in tudi sredstev še ni prejela. Slovenski, ne le pomurski akademiki in doktorji znanosti medtem ugotavljajo, da jih slovenska politika, ko gre za strokovna vprašanja, premalo vključuje in se z njimi ne posvetuje, če že, pa izbere »svoje strokovnjake«. Igor Emri, častni član PAZU in član več svetovnih akademij, meni, da pri znanosti ne bi smeli govoriti o vijuganju levo in desno, temveč samo o hoji naravnost, naprej, samo tako sta možna razvoj in napredek.
Znanost in teme, s katerimi se ukvarjajo znanstveniki, niso nekaj z drugega planeta, niso neki oddaljen svet, poln zapletenih formul in neznanih izrazov. Za tem se največkrat skrivajo vsakodnevne in običajne reči, tisto, kar je prispevalo k razvoju družbe in današnjega sveta. Samo jezik je treba prevesti in ga razumeti, spoznanja, do katerih so se prebili, pa sprejeti in upoštevati. Bistvo znanosti ni tekmovanje drug z drugim, no, čisto majčkeno za prestiž že, bistvo je sodelovanje in povezovanje za dobro vseh.