To seveda ni nobena skrivnost, ker vse piše na deklaraciji, če jo seveda sploh berete ali lahko preberete zaradi drobnega tiska. Zakaj nam prodajajo dimljeni losos, ki to ni, ampak je v podobni privlačni embalaži z morsko ikonografijo oranžno obarvana cenejša riba, aljaški polak, z dodanimi konzervansi in sredstvi za uravnavanje kislosti, aditivi z oznakama E110 in E124? Torej prav dvema barviloma, ki ju spremlja dolg seznam negativnih stranskih učinkov, še posebej pri otrocih ali občutljivih ljudeh.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Če samo z enim ušesom poslušaš, kaj počnejo svetovne prehranske korporacije, si na palačinko raje namažeš domačo marmelado kot zvenečo kremo.
Zakaj mora prav trženjska akcija za piščančje meso brez antibiotikov opominjati kupce, da ni samoumevno, da bodo enako kakovost našli pri vseh ponudnikih? Če ti je ob vsem tem segel do srca še dokumentarni film o izkoriščanih migrantih, ki so jim države največje evropske pridelovalke sadja in zelenjave dale »delo« na velikih plantažah, te mine apetit še za borovnice iz Španije ali bučke iz Italije. Če samo z enim ušesom poslušaš, kaj počnejo svetovne prehranske korporacije, si na palačinko raje namažeš domačo marmelado kot zvenečo kremo. Če se te dotaknejo podobe grozljive lakote v nekaterih delih sveta, ki je postala v nebo vpijoča še posebej po izbruhu vojne v Ukrajini, te zvije v drobovju od groze.
Hrana je posel, ki ustreza postmoderni kapitalistični logiki o homogenizaciji prehranskega trga.
Hrana je posel, ki ustreza postmoderni kapitalistični logiki o homogenizaciji prehranskega trga. Zgrajen na veliki laži, da o prehrani v potrošniškem delu sveta odloča vsak sam. Prevara samoizbire je skrita v denarju, kajti če kupuješ cenejše, boš jedel hrano brez okusa in hranil, če plačaš več, lahko svoje drobovje razvajaš kot kralj. Vse večji postaja v industriji prehrane problem uporabe biotehnologij, torej genskega spreminjanja rastlin, in visokotehnoloških inovacij, ki že ponujajo laboratorijsko vzgojeno meso kot hrano za prihodnost.
Draženje hrane bo razliko med revnimi in bogatimi še poglobilo, ob uradno dovoljenem siromašenju standardov za živila bodo zacvetele še prehranske goljufije in potvorbe živil. Ustvarjanje lokalnega sožitja zato postaja vse pomembnejše tudi za zagotavljanje varne prehrane. Če ne zdaj, kdaj nam bo potem prišlo v zavest, da je hrana z domačih polj, sadovnjakov in vrtov naše bogastvo in priložnost naše regije. Če ne zdaj, kdaj jo bomo potem začeli spoštovati.