Jesen je tu in kot vedno prinaša obiranje sadov, pridelkov, prikaže rezultate dela. Včasih so realni, torej izražajo vložen trud, in nas obilno nagradijo, drugič pa žal ni tako. Lahko smo naredili vse prav, pa je zaradi nekega tretjega razloga naš uspeh splaval po vodi. V prenesem ali letos žal tudi v dobesednem pomenu te besedne zveze. Obilno deževje namreč ni prizanašalo prav nobenemu delu države.
Zadnji četrtini se približujemo tudi v poslovnem svetu, kar pomeni, da imajo podjetniki le še malo časa, da ulovijo rezultat, ki so si ga zadali. In poslovanje je redkokje tako bleščeče, da vodilni ne bi imeli zaskrbljenih obrazov ob pogledu naprej. Vsi blažilci v obliki subvencij, nepovratnih sredstev, raznih pomoči iz časov korone so namreč izpuhteli, tudi zaloge minulih let kopnijo. Pogled na gospodarsko situacijo v Nemčiji, na katero se zelo naslanjamo, pa ni preveč optimističen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Da so podražitve na vseh področjih šla v višave, občutimo ob vsakem obisku trgovine ali naročilu storitev. Ponekod se sicer cene nekoliko umirjajo, ampak ne verjamem, da se bodo kdaj spustile na raven pred podražitvami. Na posege države težko računamo, saj ima zdaj polne roke dela z reševanjem posledic poplav, prav nasprotno. Namesto da bi dobili subvencije ali kakšna nepovratna sredstva, moramo biti pripravljeni na to, da bomo dali še kakšen dodaten evro, kot podjetje ali fizična oseba, da bomo lahko ponovno zgradili ceste, infrastrukturo, hiše na območjih, kjer je voda pokazala svojo moč. Če bi se to zgodilo nam, bi bili ravno tako veseli pomoči. Bolj me skrbi, pa upam, da neupravičeno, koliko bo pri koritu stalo takih, ki bodo na račun prizadetih v poplavah polnili svoje žepe.
A nihanja med dobrim in slabim obdobjem so povsem naravno stanje na vseh področjih življenja. In svobodna volja odločanja, ki nam je dana, ter kreativno mišljenje vsakič znova poskrbita, da se preobrazimo, usvojimo lekcijo, zrastemo. Če smo le pripravljeni objeti spremembe, ki so gonilo napredka. To nikakor ni lahko, včasih nam je vsem odveč, da se moramo naučiti kaj novega, sprejeti nove situacije, v katerih smo se znašli. Ko pa se ozremo nazaj in vidimo prehojeno pot, velikokrat spoznamo, da je bilo vredno.