Najslabše razvita regija. Čeprav zelo nizka, še vedno najvišja stopnja brezposelnosti, nižje plače od slovenskega povprečja, nižja dodana vrednost na zaposlenega, pa še bi lahko naštevali, po katerih statističnih podatkih je Pomurje slabše od preostale Slovenije. Statistika nam lahko veliko pove, a veliko dejstev tudi izkrivi. To je regija z najmanj in najstarejšimi prebivalci, kar pomeni, da so odstopanja takoj višja. To je regija, ki nima univerze, torej so mladi prisiljeni iti drugam, če želijo dobiti izobrazbo, ki naj bi jim zagotavljala boljše življenje. Da gredo ven, je dobrodošlo, saj dobijo širino, ki jo da le spoznavanje novega okolja. Res je tudi, da se ne vrnejo vsi, vsaj ne takoj, ker so pač priložnosti na dosegu roke. Doma pa se je treba zanje veliko bolj potruditi, kar pa ne pomeni, da jih ni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Ta fama o slabo razvitem Pomurju se vleče že 30 let. A ljudje v tem Pomurju živijo bolje kot v kakšnem statistično bolj razvitem delu države. Velikokrat imam na obisku ljudi iz drugih regij Slovenije, ki smo vsi našli stično točko v prestolnici. Ko se vozimo na Goričko, me ti ljudje, mladi intelektualci, torej razgledani ljudje, sprašujejo, kje je ta revščina, o kateri poročamo. Veliko novih hiš, dobrih avtomobilov, nobenih beračev. Kje je torej ta revščina? V statistiki.
Tudi zdaj, ko je vladna delegacija obiskala malodane vsako mišjo luknjo, kar verjetno narekuje bližina volitev, smo poslušali, kako smo sicer napredovali, a smo še vedno za vsemi drugimi, nerazviti in pod povprečjem. Kako nam je treba pomagati in kako bodo vlagali v našo regijo. A to govorijo ljudje, ki so na oblasti ali blizu nje že trideset let, torej toliko časa, kolikor mi, kljub velikim obljubam, ostajamo »nerazviti«.
Pa to ni res. Da pomurski podjetniki garajo za svoj uspeh in so v tem tudi zelo dobri, ne glede na to, katera vlada je na oblasti, smo pokazali tudi v pred kratkim izpeljani akciji Pomursko podjetje desetletja. Da, nekaj denarja so dobili od države, nekaj od Evrope, predvsem pa so morali znati s tem denarjem ravnati in nenehno ostati na preži, da so se lahko razvijali in uspeli. Zgolj vladne obljube jim pri tem bore malo pomagajo.
Seveda imamo v Pomurju še veliko neizkoriščenih možnosti, potenciala, ki nam ga bo uspelo izkoristiti, če se bomo le znali povezati in delovati kot skupnost. Da nam to velikokrat ne gre, se kaže na področju turizma, za katerega že vemo, da je zlata jama, a junaka, ki bi znal vse te naše bisere povezati v uspešno marketinško zgodbo, še ni.
Tudi našo medijsko hišo je obiskala ministrica za zamejce, s katero smo se v glavnem pogovarjali o Porabju in življenju manjšin. Na vprašanje, kako vidi življenje Porabcev v primerjavi z življenjem madžarske manjšine pri nas, se je nerodno nasmehnila in pogledala v tla. Nato pa vendarle priznala, da je neprimerljivo in so Porabci v veliko slabšem položaju. Vprašanje, zakaj Madžari tako zelo vlagajo v manjšino na slovenski strani meje, medtem ko je na madžarski strani meje, le kilometer, dva stran, situacija povsem drugačna, saj so ceste v razsulu, pokrajina pa zapuščena, ni dobilo odgovora. Ko smo poudarili, da težko verjamemo, da madžarska vlada nima še kakšnih skritih interesov, recimo velike Madžarske, in vprašali, ali o tem kdaj razpravljajo v vladi, nismo dobili odgovora. A tudi neodgovor je odgovor.