Goričanci hodijo od Poncija do Pilata, ko želijo na svoji zemlji postaviti kaj, kar je morda za mišjo dlako večje od pasje ute, in brez dovoljenja v varovanem okolju Natura 2000 še kažipota ni dovoljeno zapičiti na razpotju. Zato se lahko vprašamo, ali imamo ena pravila za navadne smrtnike in druga za pomembne vlagatelje, kot je Panvita, ki napoveduje gradnjo hlevov za svinje v Krajinskem parku Goričko. O poštenju se torej sprašujemo, pa o tem, komu v prid državni uradniki razložijo zakone.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Iskanje pravice, prilegajoče se lastnim interesom, je v goščavi zakonov in njihovih stoterih razlag legalno početje, uspeh pa kajpak odvisen od veščin pravnikov. A ne glede na izid pravde, ki jo zdaj zoper odločitev Agencije za okolje (ARSO) napoveduje Panvita, visi v zraku ugotovitev – nepomembni posamezniki, večvredno okolje, pomembni vlagatelji, manjvredno okolje.
Tako je to videti že zdaj.
Kakšen je nauk te zgodbe? Predvsem pa, kakšen bo njen izid? Odločil bo namreč tudi o prihodnosti nekega okolja.
Ob svoji hiši so želeli postaviti nekaj metrov veliko teraso. Nič takšnega, bi rekli povsod drugod, saj za to ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, a ne na Goričkem. Graditelji so soglasje najprej iskali pri upravi Krajinskega parka Goričko, vendar ga ta ne izdaja. Njihova naslednja postaja je bila upravna enota, kjer so spet ostali praznih rok, so jim pa uradniki vsaj poiskali odgovor – naravovarstveno soglasje za tak poseg izdaja ARSO. Ali uradniki v Ljubljani sploh vedo, o čem odločajo, so se vprašali domačini. Da, a iz druge roke, so jim pojasnili. Prej vprašajo Zavod RS za varovanje narave (ZRSVN), ta poizve pri krajinskem parku.
Panviti te poti za gradnjo hlevov v Ocinju ni treba prehoditi. Mnenje za gradnjo objektov na varovanem območju, za katero je treba imeti gradbeno dovoljenje, izda ZRSVN. Panvita to mnenje v svoj prid že ima in se nanj sklicuje zdaj, ko oporeka odločitvi okoljske agencije.
Pomembni vlagatelji, manjvredno okolje.
Komu verjeti, če še varuha narave in okolja isto stvar vidita drugače? Predvsem pa se lahko vprašamo, zakaj nobeden takoj ne pove: ta dejavnost zaradi nedvoumnih in pomembnih vplivov na okolje ne sodi v krajinski park.
Tako ARSO kot ZRSVN sta se »zapičila« samo v ukrepe, s katerimi naj bi omilili številne vplive dejavnosti reje plemenskih svinj na okolje. ZRSVN trdi, da lahko investitor vplive na okolje zmanjša z ukrepi, ki jih že ima v načrtu, ARSO pa, da je treba njihovo učinkovitost preveriti s postopkom presoje vplivov na okolje. Kajti šele okoljevarstveno soglasje, ki temu sledi, poudarja ARSO, vlagatelja zavezuje kizpolnitvi pogojev.
Kakšen je nauk te zgodbe? Predvsem pa, kakšen bo njen izid? Odločil bo namreč tudi o prihodnosti nekega okolja.