Božično-novoletni prazniki se nam bližajo s svetlobno hitrostjo. To nedeljo bomo prižgali še zadnjo svečo na adventnem venčku, nato pa se z mislimi povsem usmerili k božičnemu večeru in božični večerji. Božič je, bolj kot kateri koli drug praznik, predvsem praznik družine, prijateljev, najožjih sorodnikov. Zdravstvene razmere, ki nam že skoraj dve leti krojijo potek življenja, nam večja praznična slavja in druženja onemogočajo. Omizja v božičnem in silvestrskem večeru bodo zato, vsaj pri tistih odgovornejših, bolj prazna kot običajno in jih bodo res zasedali najožji družinski člani.
Kar seveda ni nič slabega. Še več. Hvaležni moramo biti, da imamo očete in mame, brate in sestre, dedke in babice, s katerimi se lahko poveselimo. Hvaležni moramo biti, da imamo ljudi, na katere se v teh za vse težkih časih lahko zanesemo, se jim zaupamo, se z njimi pogovorimo. Mnogi bi namreč dali vse, da bi lahko vsaj še en dan preživeli s svojimi najdražjimi, pa jim žal to ni naklonjeno. Mnogi bodo ostali tudi v prazničnih dneh sami in osamljeni, njihovim stiskam in tegobam pa razrvani odnosi in razmere, v katerih smo že nekaj časa, ne delajo nobene usluge.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Če kaj, nam je ravno to stanje, ki nas spremlja že toliko mesecev, pokazalo, kako zelo potrebni smo človeške bližine, toplih odnosov, prijaznih besed, pomoči drugih, najsi bodo to nam dragi ali neznanci in naključni mimoidoči. Niti predstavljamo si namreč ne, koliko stisk, ki so včasih tlele v ljudeh, je v zadnjem obdobju privrelo na površje, koliko družinskega nasilja se dogaja za zaprtimi vrati, koliko ljudi so težave, ki so se kopičile v njih, prisilile v to, da so dvignili roko tudi nadse.
Čas, ki prihaja, naj torej ne bo namenjen le hitenju po opravkih in obiskovanju različnih trgovin, da bi še pravi čas nakupili vsa darila in zanje zapravili premoženje. Ustavimo se vsaj za trenutek in pomislimo tudi na tiste, ki jih pod okrašeno smrečico verjetno ne bo čakala niti čokolada. Taki številnih daril niti ne pričakujejo. Veseli bodo že stiska roke, prijazne besede, iskrenega voščila za praznike, ki ga bomo napisali v voščilnico in jim jo poslali. Zagotovo je vsakemu od nas ob tem šinila v misli vsaj ena oseba, ki bi ji lahko na tak način polepšali praznike. Storimo to, saj nas ne stane nič. Za vsak primer pa poglejmo še v katerega od kuhinjskih predalov. Tablica čokolade se bo gotovo tudi našla.