Krivulja podpore vladi Roberta Goloba je ta mesec strmoglavila. Če bi bile volitve jutri, bi stranka SDS po anketi Dela prejela 23 odstotkov glasov, Gibanje Svoboda pa 18,8 odstotka. Na valovih prvih izjav o ukrepih po avgustovskih poplavah bi Golobovo stranko po septembrski anketi izbralo še 24,3 odstotka in stranko Janeza Janše 21,2 odstotka. Če analitiki v analizah padca podpore koaliciji soglasno izpostavljajo njeno neučinkovito delovanje, v isti sapi opozarjajo, da ne smemo mimo tega, da si je za nenaklonjenost ljudstva kriv predvsem premier sam. Res je, da ima do naslednjih volitev še veliko časa, da obrne krivuljo zaupanja navzgor, a z nepremišljenimi potezami si redno strelja v koleno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Začelo se je že z odstopom ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in sporom o imenovanju generalnega direktorja policije. Po besedah poznavalcev ima to dogajanje za posledico, da je policija danes še v slabši kondiciji kot takrat, ko sta notranji minister Aleš Hojs in državni sekretar v Janševem kabinetu Žan Mahnič v operativnem štabu policije med epidemijo ukazovala, kam naj vodni top usmeri svoje cevi in kdaj naj v zrak nad nezadovoljno ljudstvo poleti solzilni plin. Zdaj se je Golobu zgodil še teden odstopov, le naša v narekovajih ministrica Irena Šinko nekoliko kljubuje, a glede na razmerje sil v parlamentu se je tudi ona ustrelila v koleno. Bo pa zanimivo videti, kako bodo ravnali pomurski poslanci. Za stranko, ne za regijo, bržkone.
Analitiki razglabljajo, da se Golob nagiba k nadaljnji rekonstrukciji vlade, k zmanjševanju števila ministrstev, kar med vrsticami priznava sam. Na prepihu bi se lahko znašlo tudi ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi še en naš minister, Aleksander Jevšek. Potem ko je bilo v aplikaciji Ajda evidentiranih za 2,5 milijarde evrov neposredne škode zaradi avgustovskih poplav, bo Jevškovo ministrstvo v Bruselj zdaj sporočilo skoraj štirikrat višjo vsoto, 9,9 milijarde evrov. V vlogi Slovenije bo tudi navedeno, da so poplave zajele dobrih 83 odstotkov njenega ozemlja. To površino so izračunali tako, da so preprosto sešteli površino občin, v katerih je ujma povzročila škodo. Bo predsednik vlade te številke izkoristil za to, za kar je porabil breskve in slive pri Ireni Šinko?