Pred nami je poletna vročica, čas dopustov in pestrega dogajanja, značilnega za ta letni čas. Turistični ponudniki po Sloveniji si manejo roke ob obetih dobre turistične sezone in nič drugače ni niti v Pomurju. Ko je govor o turizmu, že leta poslušamo o potencialu te dejavnosti pri nas, ki naj bi bila tudi ena izmed naših konkurenčnih prednosti. Ob seštevku prenočitev bi temu lahko pritrdili. Lani je naša regija ustvarila več kot 967 tisoč turističnih prenočitev, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so pomurski ponudniki kapacitet ustvarili skoraj 260 tisoč prenočitev. Tisto, kar tare dejavnost, pa je nizka dodana vrednost, ki na zaposlenega dosega le polovico slovenskega povprečja. Problematika je še toliko izrazitejša v regiji, ki je že sicer po neto dodani vrednosti zadnja v državi. Brez dviga dodane vrednosti se pomurskemu turizmu obetata večno stopicanje na mestu, celo nazadovanje, in kadrovski pekel v ujetništvu nizkih plač. Za spremembo trenda se na tako imenovane pomurske razvojnike osebno ne bi preveč zanašal. Podatki o bruto domačem proizvodu po kupni moči v evropskih regijah kažejo še zmeraj jasno in žalostno sliko velikih razlik med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, na kateri se je morala po sili razmer zaradi neobstoja pokrajin razdeliti naša država. Vse te silne subvencije v obliki evropskega denarja, ki je pravzaprav tudi moj in vaš, očitno niso šle in ne gredo za prave investicije. Ko se isti ljudje, ki se niti ne zavedajo resničnega problema, znova pojavljajo kot nosilci turističnega razvoja v Pomurju v skladu z novo strategijo slovenskega turizma, ne pričakujte sprememb na bolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Rada odpove tudi vidna roka države, kar se dogaja ta hip, ko bi se že lahko izvajali številni projekti, namenjeni ravno dvigu dodane vrednosti turizma. Za recept za uspeh ni dovolj, da v ime ministrstva dodaš turizem in šport ter obljubljaš gore denarja, ki se bo, tako smo vsaj vajeni pri nas, v večji meri razdelil po političnem ključu. Res pa je, da vsak drugi kraj v Pomurju ne more imeti športne dvorane za 20 milijonov evrov, za gradnjo katere in njeno drago vzdrževanje bi neposredno šlo iz našega žepa, nato pa bi dvorana več ali manj samevala. Mimogrede, ali še koga zanima, kakšno je kaj stanje v Savi Turizmu, zdaj ko smo jo podržavili in preprečili prodajo naših hotelov »grdim Madžarom«? Dragi moji, turizem niso samo ljudje, turizem so tudi gole številke in boleča dejstva.