Prav ob koncu pouka v tem šolskem letu je državni zbor potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bodo poenostavili postopke pri zaposlovanju, da bi ublažili kadrovsko stisko v slovenskih šolah. Tako bodo te lahko za največ tri leta sklenile pogodbo o zaposlitvi tudi s kandidatom, ki nima pedagoške izobrazbe, se pa bo moral v prvem letu zaposlitve vpisati na študij te smeri. V Sloveniji naj bi trenutno primanjkovalo okrog 4000 učiteljev in ta ukrep, tako domnevajo, bi vsaj začasno lahko omilil to stisko.
Marsikdo pravi, da vsak učitelj ni sposoben za to delo, da ne zna prenašati znanja, četudi je morda strokovnjak na svojem področju, da nima pravih pristopov do učencev in tako naprej. Da torej pedagoška izobrazba še ne pomeni, da si primeren za ta poklic. Drži, a tako je tudi v čisto vsakem drugem poklicu. Delo z ljudmi, posebej pa z otroki, je izjemno zahtevno, saj mora biti učitelj hkrati pedagog, psiholog, sociolog in še kakšen -og, krmariti mora med vse večjim vmešavanjem staršev, otrokovimi potrebami, učnimi cilji, nekateri tudi med pritiski višjih instanc. Te kompetence so zato nujne, če želijo svoje delo opravljati uspešno in kakovostno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odbojka: Pucončanke v gosteh premagale Prevaljčanke
V 9. krogu prve B-lige za odbojkarice je Murexin Puconci v gosteh premagal Prevalje, končni izid je bil 0 : 3.
Še vedno se dobro spomnim svojega pedagoško-andragoškega izobraževanja. Opravljala sem ga dodatno v absolventskem obdobju, ker sem sicer študirala slovenistiko nepedagoške smeri. Bili smo skupina ljudi raznolikih profilov in starosti. Če sta bili sociologija in psihologija meni že od nekdaj blizu ter smo se o tem in temah, povezanih s šolo, večkrat pogovarjali tudi doma, so bile na drugi strani za nekatere posameznike to povsem nove, neznane stvari. Šele na tem izobraževanju so se tako prvič zavedeli, kako široko mora biti znanje učitelja, če želi kakovostno opravljati svoje delo, in da poznavanje nekega strokovnega področja še zdaleč ni dovolj.
Prav zato se mi zdi problematično, da bodo v razred prihajali ljudje brez kakršnih koli kompetenc na tem področju. Na ta način se bo poklic učitelja še bolj razvrednotil, ker bo v skrajnem primeru lahko učil vsak, ki trenutno nima kaj drugega početi. Tudi za delo z bagrom potrebuješ izobrazbo, strokovni izpit in izkušnje, s tem da bi bil slabo izkopan jarek veliko manjša škoda kot pa neprimeren kader tam, kjer gre za neposredno vzgojo in izobraževanje. Izobrazba bi morala biti zadnja stvar, kjer bi popuščali.