Svet, kot smo ga poznali, se je 24. februarja 2022 obrnil na glavo. V enem letu, odkar je Rusija napadla sosedo, se je zgodilo več stvari. Covid-19 je čudežno zvodenel. Lionel Messi je končno postal svetovni prvak v nogometu. V Sloveniji je na oblast prišla Svoboda. Irci so izločili Muro iz evropskega tekmovanja. Vojne še ni konec.
Velika vojna, ki se je začela julija 1914, naj bi trajala le do božiča istega leta. Vojaki so domov prišli šele za božič 1918. Umrlo jih je 10 milijonov. Uradnih podatkov o smrtnih žrtvah med vojaki v Ukrajini ni. Govori se, da jih je na ruski strani že 150 tisoč, na ukrajinski strani pa približno 100 tisoč. Sovjetska zveza je v Afganistanu v vseh letih vojne izgubila 30 tisoč vojakov. Zelo dobro pa vemo, kakšen vpliv je imela ta vojna na dogodke v svetu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Volodomir Zelenski, predsednik Ukrajine, je rad slikovit v svojih nastopih. Na nedavni münchenski varnostni konferenci je boj Ukrajine in Rusije primerjal z mitološkim bojem Davida in Goljata. Sporočil je, da David potrebuje sekiro, če želi premagati Goljata. Frača danes ni več dovolj. V enem od ameriških televizijskih šovov pa je postregel s šalo. Srečata se dva Evropejca. »Kako gre,« prvi vpraša drugega. »Saj veš, vojna je,« mu odgovori drugi. »Vojna? Kdo je v vojni?« »Rusija in Nato.« »In kako gre Rusiji?« »Ne gre dobro. Izgubili so 100.000 vojakov, tanki so uničeni, vsi so demoralizirani.« »A ja. In kako gre Natu?« »Nato še ni prišel.«
Za Evropo in ZDA je Zelenski tisti, ki lahko konča vojno. Vendar z orožjem, je jasen ukrajinski predsednik. Vladimirju Putinu se medtem dogaja to, kar se dogaja diktatorjem: ko izgubljajo vojno, si tega ne priznajo, zato je ne želijo končati. »Trenutna poraba streliva v Ukrajini je bistveno večja od naše proizvodnje,« je v Münchnu rekel generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Na svetu se torej pripravljamo na vojno, ker samo tako očitno lahko imamo mir.
V vojni pa vsak plača ceno. Evropa in ZDA plačujejo v evrih in dolarjih, Rusi plačujejo v rubljih in življenjih, Ukrajinci v življenjih. Poraženec običajno plača več kot zmagovalec. Kdo pravzaprav izgublja? In kdo je komu v 365 dneh izstavil višji račun?