Javna razprava med zaposlenimi v Pomurskih lekarnah in soboškim županom je najnižja točka komunikacije med njimi, odkar spremljamo lekarniško sago. Jevškov zapis, da so se zaposleni oglasili zaradi lastnih privilegijev na račun občanov, je udarec pod pasom, ki si ga kot župan ne bi smel dovoliti, saj si takih očitkov ne zaslužijo delavci nobenega podjetja v občini. Oboji se sklicujejo na domnevno podporo javnosti, ta pa je v resnici že davno izgubila rdečo nit v kompleksni debati o javnih naročilih. Zato se udeleženci razprave spet zatekajo k populizmu. To so začeli pred leti, ko je direktor mestne uprave pred kamerami iz vrečke zlagal različne farmacevtske izdelke in primerjal njihove cene, na to raven smo se vrnili po zadnjem pismu zaposlenih, v katerem lahko spet beremo o nesrečni škatlici aspirina in »forumaško« zgodbo o domnevnem maščevanju zaradi paviljona Expano.
Pomurci niso naklonjeni rušenju še ene institucije, saj smo jih v regiji v nedavni preteklosti uničili že preveč, hkrati to ne pomeni, da podpirajo vse rabote v lekarnah. Verjetno bi težko našli koga, ki odobrava denarne nagrade članom sveta zavoda ob koncu leta ali to, da na internih novoletnih zabavah javnega zavoda nastopajo znana imena slovenske estrade. Pa je to drobiž v primerjavi z denarjem, ki se pretaka na področju nabave zdravil. Nekateri argumenti soboške občine so neizpodbitni – Pomurske lekarne in posredno pomurske občine so bile še pred nekaj leti največji posamični lastnik Galexa, kjer je bil Zajc v kritičnem obdobju prvi nadzornik. S tem so bile tudi delni lastnik Vitapharma, ki z lekarnami ustvarja milijonske posle. Prva družba je danes v lasti ruskega kapitala, druga pa del ameriške korporacije, te izgube javnega premoženja v nobeni drugi pomurski občini niso problematizirali.
Vztrajanje Zajca je možno razumeti z vidika principov, lahko pa bi tudi uvidel, da je v danih okoliščinah postal breme za zavod in zaposlene v njem ter za odnose med pomurskimi občinami. V javnih podjetjih je žal podobno kot v politiki, tudi če je človek na položaju pošten in vesten, se okoli njega, če je tam predolgo, vzpostavijo preračunljive interesne strukture.
V duhu omenjenih populističnih izjav lahko dodam, da ima kopanje v soboškem kopališču v vročih julijskih dneh blagodejni učinek, vodilni možje občine in lekarn bi ga lahko skupaj obiskali in si ohladili razgrete glave.
Pomurci niso naklonjeni rušenju še ene institucije, saj smo jih v regiji v nedavni preteklosti uničili že preveč, hkrati to ne pomeni, da podpirajo vse rabote v lekarnah. Verjetno bi težko našli koga, ki odobrava denarne nagrade članom sveta zavoda ob koncu leta ali to, da na internih novoletnih zabavah javnega zavoda nastopajo znana imena slovenske estrade. Pa je to drobiž v primerjavi z denarjem, ki se pretaka na področju nabave zdravil. Nekateri argumenti soboške občine so neizpodbitni – Pomurske lekarne in posredno pomurske občine so bile še pred nekaj leti največji posamični lastnik Galexa, kjer je bil Zajc v kritičnem obdobju prvi nadzornik. S tem so bile tudi delni lastnik Vitapharma, ki z lekarnami ustvarja milijonske posle. Prva družba je danes v lasti ruskega kapitala, druga pa del ameriške korporacije, te izgube javnega premoženja v nobeni drugi pomurski občini niso problematizirali.
Vztrajanje Zajca je možno razumeti z vidika principov, lahko pa bi tudi uvidel, da je v danih okoliščinah postal breme za zavod in zaposlene v njem ter za odnose med pomurskimi občinami. V javnih podjetjih je žal podobno kot v politiki, tudi če je človek na položaju pošten in vesten, se okoli njega, če je tam predolgo, vzpostavijo preračunljive interesne strukture.
V duhu omenjenih populističnih izjav lahko dodam, da ima kopanje v soboškem kopališču v vročih julijskih dneh blagodejni učinek, vodilni možje občine in lekarn bi ga lahko skupaj obiskali in si ohladili razgrete glave.
