Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. To je prva od šestih razlag tega pojma v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Če se ozremo nazaj, vidimo, da je človeštvo v vseh letih obstoja doseglo veliko. Različne civilizacije so si v različnih obdobjih prizadevale za napredek. Želele so prekositi prednike, znati več, bolje. Obstaja nepisano pravilo, da je treba zanamcem zapustiti boljši svet. Če je to generacijam pred nami uspevalo, danes vemo, da bomo mi na tej točki najverjetneje pogrnili. Narava nam iz leta v leto vrača mačehovski odnos, ki ga imamo do nje, ljudje pa so vse manj razsvetljeni in vse bolj sužnji kapitala. Kaj ti bo znanje v svetu, kjer je najpomembneje to, kako dobro se znaš prodati, mar ne?
Nedavno sem na facebooku zasledila objavo neke absolventke, ki dela kot asistentka za slovenščino na dveh šolah v Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Spraševala je za mnenje, kaj storiti. Pri pouku zgodovine so se učenci, 14-letniki, učili o nacizmu. Na to temo so izdelali plakate, na vsakem od teh pa je bila narisana velika svastika, na nekaterih tudi nacistične parole, učitelj pa jih je, tako piše, dal ponosno razobesiti na stene. »Do včeraj nisem vedela, da me taka stvar na zidu na delovnem mestu moti, in to v taki meri, da mi je bilo res neprijetno,« pravi avtorica zapisa, ki ne ve, ali naj se o tem pogovori z ravnateljico šole, ali lahko delo v tej učilnici zavrne, plakate med uro prekrije z belim listom papirja, jih morda sama sname. Ob tem je izrazila zaskrbljenost, da verjetno ne bo dosegla nič, saj se vodstvo šole ob podobnem dogodku v preteklosti ni odzvalo.
Nacizem je zagotovo ena od tem, o katerih se mora mladi človek poučiti, saj je z njim človeštvo doseglo dno, k sreči pa se je tudi znalo pobrati. A dejanja, kot sta risanje in izobešanje svastik na šolske zidove v državi, kjer je z zakonom prepovedano javno izpostavljanje vsakršnih nacističnih simbolov, niso dodana vrednost znanju in nam kažejo zgolj, da je naš mir ogrožen. Saj so samo plakati, bi kdo rekel. Pa niso – za njimi so posamezniki, ki očitno ne problematizirajo tega temačnega dela zgodovine. In če niso skrajno zlobna bitja, je za to verjetno krivo njihovo pomanjkljivo znanje. V luči naraščanja nestrpnosti v Evropi to zagotovo ni spodbudno. Zato je naloga vsakega od nas, da na takšna dejanja opozori, predvsem pa, da začne verjeti v moč znanja. Zgolj to nas bo rešilo pred propadom.