Razvoj v grobem pomenu besede je v zadnjem obdobju ves čas v primežu pretresov in negotovosti. Gospodarstvo še ni dobro zadihalo s polnimi pljuči po pandemiji koronavirusa, ko je udarila vojna v Ukrajini in z njo energetska kriza. Ob nebrzdanem tiskanju denarja in pretrganih dobavnih verigah vrtenja inflacijske spirale še danes ni mogoče povsem ustaviti, rekordni dobički podjetij pa so tako ob rekordnih stroških, pomanjkanju delovne sile, visokih obrestnih merah in upadu naročil zelo varljiva popotnica za prihodnost. Ko si podrobneje pogledamo številke, ki jih ustvarja pomursko gospodarstvo, nas lahko razveseli trend rasti prihodkov, a ta podatek nam prav veliko v resnici ne pove. Pomurske družbe so namreč po neto dodani vrednosti med statističnimi regijami na zadnjem mestu in za državnim povprečjem zaostajajo za četrtino. Dodana vrednost ni le prevečkrat slišana krilatica, ampak je dejansko kritično merilo, ki bistveno vpliva na konkurenčnost, produktivnost, višino plač in seveda na donosnost kapitala za lastnike, kar je ključno za nadaljnji razvoj gospodarske družbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slabi obeti za murskosoboško vzhodno obvoznico, v tem mandatu je zagotovo ne bo
Direkcija za infrastrukturo kaže na mestno občino, ta kaže na direkcijo.
Zakaj v Pomurju ni veliko družb, ki bi ustvarjale visoko dodano vrednost? Razlogov je več. So zgodovinski in povezani s tradicijo ter naravnimi danostmi, pa tudi povsem politični in izvirajo iz slabo razvite podjetniške kulture, pomanjkljivega podpornega okolja, pomanjkanja visoko izobraženega kadra in zanemarjene ter nedodelane infrastrukture. Razmere se sicer sčasoma spreminjajo na bolje, a vendarle se ne moremo znebiti občutka, da prepočasi in da bomo zmeraj prisiljeni drugim gledati v hrbet. Na roko nam tudi ne gredo, kakor celotni državi in preostalemu razvitemu svetu ne, izrazito neugodni demografski kazalniki, ki so v Pomurju najslabši v Sloveniji.
Kot ugotavljajo v uglednem britanskem tedniku The Economist, se svet sooča z globalnim padcem rodnosti, kar bo imelo globoke gospodarske posledice, zato lahko z veliko verjetnostjo ugibamo, da bo prve, in to najbolj, zabolelo ravno tiste z največjimi izzivi. Na koncu dneva gre za vprašanje prioritet. Prioritet Pomurca, zaposlenega, podjetnika, gospodarstvenika in predvsem države. Pri Economistu rešitev vidijo v umetni inteligenci, ki v zadnjem obdobju napreduje s svetlobno hitrostjo, toda v Pomurju je to tujka, skorajda psovka. Po svoje razumljivo, saj se še v letu 2023 pogovarjamo večinoma o gradnji osnovne komunalne infrastrukture in o večno prestavljenih cestnih infrastrukturnih projektih.