Obisk pouka ni enak udeležitvi koncerta. Pravico do izobraževanja ima vsak in ne more biti kar tako odvisno od tega, da nekdo opravi testiranje ali cepljenje. Ali želimo prisostvovati koncertu priljubljenega pevca, sedeti v notranjosti restavracije ali oditi na tekmo, se odločimo sami in nas v to nihče ne sili, odhod v šolo pa ni prostočasna dejavnost. Zato predlog posvetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje vladi, da bi pogoj PCT veljal tudi za dijake, marsikoga razburja in ponuja vprašanje, ali se bodo ukrepi na vseh družbenih področjih kmalu izenačili. Skrb za zdravje je sicer razumljiva, toda v naši državi se vse prevečkrat zdi, da nas kompas vodi daleč stran od realnosti in življenja, v katerem prevladuje kmečka logika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S TRIBUNE) Kako močna je Mura?
Nogomet niso samo zmage. So tudi neuspehi, so tudi boleči padci.
Ne moremo niti mimo tega, da tudi koncerti niso več to, kar so bili. Nekateri glasbeni izvajalci so izbrali svojo stran, tako da za nastop postavljajo pogoj izpolnjevanja PCT-protokola pri vseh obiskovalcih, drugi želijo koncertirati le pred tistimi, ki temu nasprotujejo. S tem vzbudijo zamero pri delu publike, ki srd preliva še na organizatorje, ki želijo le slediti vladnim ukrepom in se izogniti kaznim.
Zdi se, da smo Slovenci razdeljeni na tri pole. Enega sestavljajo goreči anticepilci in zagovorniki teorij zarote, drugega tisti, ki so posegli po cepivu ali se redno testirajo, pa najsi bo to zaradi službe ali lastnih prepričanj, na sredini pa so otopeli posamezniki, ki jim je postalo vseeno, kaj bo z nami. Ker skoraj dva meseca poslušamo, da se bo jeseni spet začelo zapiranje, so se mnogi s tem sprijaznili in le čakajo, da do tega res pride. Da bomo priča enakemu scenariju kot lani, ko smo čez poletje lahko uživali, jesen, zimo in del pomladi pa preživeli zaprti med štirimi stenami in vmes skočili le v naravo, trgovino ali po nujnih opravkih.
Po evropskih državah se vrstijo množični protesti zaradi zloglasnega pogoja PCT in proticovidnih ukrepov. Pri nas pa je tako, da mnogi ne upajo na glas povedati, da so cepljeni, ker si s tem prislužijo čudne poglede anticepilcev, ali obratno. Toda človek je individuum s svojimi možgani. Ne ukvarjajmo se s tem, kaj počne sosed ali bežen znanec. Prednosti in slabosti pretehtajmo pri sebi in sprejmimo lastno odločitev, teorije, ki smo jih videli na družbenih omrežjih ali nekje slišali, pa pustimo ob strani. Ker bolj ko bo glasna ena stran, bolj bo druga vztrajala pri nasprotnem. Pri tem pa ne bo šlo za javni blagor, ampak le za to, da se dokaže svoj prav.