Dež je ohladil segreto ozračje, padavine pa so ustavile marljivega kmeta, ki je kanil do konca tega tedna požeti zasejano pšenico. Žetev že nekaj let poteka ne da bi kmet ob njenem začetku vedel, koliko bo dobil za eno tono. Tako je tudi letos, ko na ceno žita ob posledicah neugodnega vremena vplivata še draginja in vojna v Ukrajini. Borzne cene pšenice se trenutno gibljejo med 320 in 350 evri za tono, pridelovalci pa pričakujejo, da bodo zanjo iztržili okoli štiristo evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Če so še maja govorili o nadpovprečnem pridelku, je vročinski val junija naredil svoje. Največji pridelovalci pšenice pravijo, da bodo pridelki zato pod povprečjem. Živelj ob reki Muri ima z vremenom sicer različne izkušnje. Zgodilo se je že, da smo v enem letu imeli aprila poplavljena polja, ko se je podtalnica dvignila le nekaj centimetrov pod površje in zagodla pšenici. Nato avgusta sušo, ki je oklestila pridelek koruze. In septembra spet visoke vode. Rešitve še vedno nismo našli.
Medtem je premier Robert Golob na veliko obelodanil, da bo zavod za blagovne rezerve odkupil vso slovensko pšenico. S potezo, da država napolni svoje blagovne rezerve, pravzaprav ni nič narobe, ampak preveč je neodgovorjenih vprašanj. Kje bo država skladiščila toliko pšenice, komu jo bo prodala, kdaj in po kakšni ceni? Država bi morala rešiti še eno težavo. Od osamosvojitve dalje se je za vsaj 12 tisoč hektarjev zmanjšala površina slovenskih njiv, posejanih s pšenico. V tem času pa so se za trikrat povečale površine, posejane s krmnim ječmenom. Svarilo za prehransko varnost Slovenije?
Med žetvijo žit meljejo tudi druge vrste mlini – intenzivno potekajo kadrovske menjave. Ključna predvolilna obljuba Goloba in njegovih koalicijskih partnerjev je bil prelom s politikami in delovanjem koalicije Janeza Janše. Posamezne menjave je predsednik vlade sicer napovedal že pred aprilskimi volitvami, vendar naglica in nekateri imenovani posamezniki puščajo grenak priokus, da menjave niso vedno le strokovne, kot so to napovedovali pred volitvami. Kadrovski mlin prav tako melje v Pomurju.
Čaka nas dolgo vroče poletje. In očitno še bolj vroča jesen.