Nasilje v družini je kazniva oblika nasilja. Pogosto je skrito, javnost pa zanj izve, ko je včasih za žrtve že prepozno. Nasilje v družini vedno pusti telesne in duševne posledice. Na otroke vpliva še posebej travmatično. Zato je treba ukrepati takoj.
Prvi pomurski kriminalist Bojan Rous je po uboju v Peskovcih dejal, da policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota veliko truda vlagajo v preprečevanje nasilja v družini. Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, je izjavila, da se v centru trudijo, da poskrbijo za žrtve tovrstnih dejanj. Govorice, ki so se razširile po dogodku na Goričkem, so sicer zlonamerne, a v isti sapi zastavljajo vprašanje: Smo vedeli, a ne ukrepali?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Raziskave kažejo, da so sorodniki, sosedje in znanci tisti, ki nasilneža najredkeje prijavijo. Nasilje za štirimi stenami je epidemija v senci, so med drugim med epidemijo covida opozorili Združeni narodi. Vsaka tretja oseba je po njihovih podatkih žrtev nasilja v družini, posebej ranljivi so bili otroci in mladostniki, ki so zaradi šolanja na daljavo med epidemijo izgubili tudi varno zatočišče, ki ga je dajala šola. Nasilje se na območju Pomurja v zadnjem obdobju premika po vseh vertikalah odnosov. Več je kaznivih dejanj nasilja nad starostniki, nasilja mladoletnikov nad starši in nasilja nad otroki.
Kako ukrepati? Z nasiljem v družini lahko storilec stori prekršek ali kaznivo dejanje. Pri hitrem in površnem branju skoraj ne opazimo razlike med določbama. V praksi pa to pomeni, da se policist na mestu dogajanja odloči, kakšen postopek bo izbral. Usmeritve policije so, da vsako nasilje obravnava kot kaznivo dejanje.
Pomembno je brezkompromisno ukrepati takoj, ko se nasilje zgodi prvič, in ne nasesti na sladke besede nasilneža, ki se bo opravičeval s solzami v očeh in bombonjero v rokah. Da žrtve nasilja težko spregovorijo, pa je krivo tudi veliko nezaupanje v uradne institucije, ki se pogosto ne odzovejo primerno ali učinkovito. Zato moramo sami spregovoriti.