Zavod je vloge za povračila nadomestila plač delodajalcem najprej sprejemal na podlagi zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, prvega protikoronskega zakona za blaženje posledic epidemije covida-19 in njegove novele, ki so bili v veljavi od 29. marca, 11. in 30. aprila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Za skrajšani delovni čas jih zdaj sprejema na podlagi tretjega protikoronskega zakona, ki je začel veljati 31. maja, za čakanje na delo in karanteno pa na podlagi četrtega protikoronskega zakona, ki je na voljo od 11. julija, oziroma sklepa, s katerim je vlada julija shemo čakanja na delo podaljšala do konca avgusta.
Najbolj priljubljen ukrep je čakanje na delo
Kot so pojasnili na zavodu, so za subvencioniranje čakanja na delo, ki je najbolj priljubljen ukrep ob spopadanju s posledicami epidemije covida-19, po vseh zakonih do minulega četrtka prejeli 66.223 vlog za 369.454 oseb. Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so sicer upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.
Za subvencioniranje skrajšanega delovnika, ki je na voljo po tretjem protikoronskem zakonu, pa je na zavod do četrtka prispelo 6790 vlog za 36.128 zaposlenih. V shemo skrajšanega delovnika se lahko vključijo delodajalci, ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Subvencije za zaposlene so fiksne in mesečno znašajo 112, 224, 336 oziroma 448 evrov - odvisno od tega, za koliko je skrajšan njihov delovnik.
Do nadomestila zaradi odrejene karantene niso upravičeni vsi
Za karantene je bilo medtem skupaj do četrtka oddanih 1416 vlog za 2628 zaposlenih, od tega 396 vlog za 640 zaposlenih po četrtem protikoronskem zakonu. Višina nadomestila je po tem aktu odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer tisti, ki jim je karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejmejo 100-odstotno nadomestilo. Tisti, ki zavestno odidejo v državo z rdečega seznama, pa kljub odrejeni karanteni do nadomestila niso upravičeni.