Se občani, ki pridejo k vam po nasvet, zavedajo pomena energijsko varčne gradnje?
"Vedno bolj. V prvi plan postavljajo kvaliteto bivanja, v drugem planu energetsko učinkovitost in posledično nizke stroške delovanja stavbe."
Kaj pa jih najbolj zanima, če so bodisi tik pred obnovo ali novogradnjo? Kakšna okna izbrati, kakšen sistem ogrevanja…? Ali so na voljo subvencije Eko sklada?
"Pri meni je svetovanje celovito. V šali rad izpostavim, da pridejo z enim problemom, odidejo z desetimi. Stranke sprašujejo po podpori Eko sklada, ki je sicer pomembna, ni pa odločujoča. Mnogo bolj pomembno je, da sredstva vložijo v domišljene ukrepe. Pri novogradnjah obdelamo vse elementa ovoja stavbe; toplotne in hidro izolacije, okna in senčila ter optimalne materiale in pravilno vgradnjo brez toplotnih mostov. Pri ogrevanju obdelamo ogrevalne naprave, cene energentov, ogrevala, regulacije. Vse bolj pomemben del svetovanja postaja upravljanje s stavbo, kamor sodijo pametne instalacije in prezračevanje z rekuperacijo. Pri svetovanju celovite energetske obnove starejše stavbe izpostavim vse elemente kot pri novogradnji, le da je svetovanje izrazito individualno. Medtem ko se pri parcialnih svetovanjih praviloma rešuje le en problem. Pri mojih svetovanjih prednjačijo težave s plesnijo. Pri tem se mora lastnik odločiti, ali bo odpravljal posledico (plesen) ali vzroke."
Med energijsko varčno gradnjo prištevamo nizko energijske, pasivne, skoraj nič energijske in plus energijske. Katere vrste gradenj se največ od naštetih gradi za lastne potrebe?
"Danes je prehodno obdobje. Star energetsko potraten način gradnje – imenujmo ga klasični - odhaja, prihajajo opisane gradnje. Skupna značilnost novih pa je energetska učinkovitost, visoka kvaliteta bivanja, visok delež 'pameti' (avtomatsko reguliranih procesov), manjše obremenjevanje okolja in predvsem nizki stroški obratovanja. Lahko rečemo, da se sodobne stavbe v vsem in skoraj popolnoma razlikujejo od 'klasičnih'. Pomemben premik v podporo novim trendom je naredila tudi država, ki z zakonodajo spodbuja vgradnjo sončne elektrarne na streho."
Glede na to, da z letom 2020 bo skoraj nič energijska gradnja obveza vseh novogradenj, tudi nove hiše, kaj tako hišo odlikuje?
"Pomeni stavbo, ki za delovanje potroši malo energije in ki ima vgrajene materiale, ki prav tako potrebujejo malo energije za njihovo proizvodnjo ali transport."
Kako dosežemo standard skoraj nič energijske hiše? S kakšno postavitvijo, s kakšnimi materiali za gradnjo in za izolacijo?
"Pasivne – ali skoraj nič energijske - hiše so lahko zidane, vse pogosteje pa so to lesene. So domišljene pri projektantih, narejene v tovarni, sestavljene na terenu. Napak, kot so denimo toplotni mostovi, nepravilno dimenzionirani ogrevalni sistemi in z njimi povezanih težav (recimo plesen) ni. Lahko rečem, da so take stavbe optimalne. Standardi so postavljeni za konstrukcijo (ne posamezne plasti) obodnih sten, strehe in tal proti terenu, merijo se v 'U' to je koeficient toplotne izolativnosti. Tukaj imajo projektanti kar nekaj manevrskega prostora. Končni cilj je osnovati stavbo, ki bo dosegla zahtevani energetski razred. Za pasivno hišo je postavljen pri 15 kWh. To pomeni, da pasivna stavba potrebuje največ 15 kWh za ogrevanje 1 m2 na leto. Za 100 kvadratnih metrov ogrevanja torej 150 litrov kurilnega olja na leto. Pri pasivni hiši je potrebno omeniti še dve zahtevi. To je vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo in zrakotesen ovoj. Brez njih se standarda pasivne hiše ne more doseči."
Kašni način ogrevanja in hlajenja bo morala imeti skoraj nič energijska hiša?
"Hlajenja čim manj ali nič, saj dober toplotni ovoj ščiti stavbo pred poletnim pregrevanjem. Ogrevanja so sodobna, kamor sodi ogrevanje z IR paneli, klimo napravami, toplotnimi črpalkami. Tovrstni sistemi omogočajo učinkovito in hitro ogrevanje brez akumulacije. V Sloveniji se sicer še vedno šteje talno gretje za pasivne hiše kot najboljše. Osebno ga vedno odsvetujem, saj ravno talno gretje izniči bistvo pasivne hiše. Ta je osnovana na brezplačnem sončnem ogrevanju, zato je na jug odprta z okni. Pri talnem gretju pa se zgodi paradoks. Ko sonce skozi okna ogreva notranjost, se talno gretje ustavi, a akumulacija toplote v tlaku še vedno ogreva. Tako imamo v tej situaciji dva vira ogrevanja. Talno in sončno. Rezultat je pregrevanje in obvezno hlajenje z odpiranjem oken. To pa je seveda čisti nesmisel."
Kakšen sistem prezračevanja je veliko bolj smiseln od odpiranja oken?
"Za doseganje standarda pasivne hiše je vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo obvezna. Sam prisegam na centralni sistem, ki je s ceno 4.000 – 5.000 evrov za družinsko hišo sprejemljiva in smiselna investicija. Za bivanje je kvaliteta zraka prav tako ali še bolj pomembna, kot dobro izolirana stavba. Vedno svetujem tudi vgradnjo zemeljskega zračnega kolektorja. To je preprosta cev zakopana 2 metra v zemljo. Na eni strani vstopa zrak, na drugi strani je 30 – 50 metrov dolga cev priključena na rekuperator. Zrak v cevi se poleti predohladi pri vstopu v rekuperator, pozimi pa se v zemlji ogreje. Učinek je ob majhni in enostavni investiciji velik." Rad bi opozoril na pogosto napako. To je izklapljanje prezračevanja z rekuperacijo. Tega se v nobenem primeru ne dela, saj to ni klima naprava. Prezračevanje z rekuperacijo je vedno delujoče, pozimi in poleti, podnevi in ponoči. Lahko ga primerjamo s človekovim dihanjem. Dihamo brez prestanka, od rojstva do smrti." TO JE BILO ŠE DODANO, A, ČE JE PREVEČ ZNAKOV, NAJ GRE VEN.
Koliko bo taka gradnja v osnovi dražja od klasične?
"Trdim, da je pomembno cenejša. Takojšen prihranek je v velikosti hiše, saj imajo sodobne stavbe nenapisan standard, da je 30 kvadratni meter za eno osebo dovolj. Torej 120 kvadratnih metrov za 4 člansko družino. Drugi prihranek je pri ogrevanju prostorov. Za pasivno hišo je letni strošek med 100 in 500 evrov."
Kako bi lahko v številkah odgovorili na to vprašanje? Za koliko evrov je potem cenejša na kvadratni meter?
"Ne morem odgovoriti, saj je v igri preveč neznank."
Kaj bo takšna predpisana gradnja pomenila za okolje?
"Manjše obremenjevanje okolja na vseh točkah. To je proizvodnja, transport, skladiščenje, pretvorbe in poraba v stavbi. Koristno za okolje v vseh pogledih, prav tako za denarnico in kvaliteto bivanja."
In kaj bo pomenila za kvaliteto bivanja in navsezadnje za potomce?
"Z opisovanjem kvalitete bivanja je podobno kot z opisovanjem ljubezni. Ko jo začutiš, točno veš, kaj je to. Seveda ima kvaliteta bivanja tudi oprijemljive posledice. To pomeni, da v stavbi ni prepiha, ni plesni, ni toplotnih in zvočnih mostov. Pomeni, da nam je prijetno toplo pozimi in hladno poleti, da imamo toplo sanitarno vodo, da imamo dovolj dnevne svetlobe, da se luči prižigajo s pomočjo senzorjev gibanja, da imajo prostori prijetno akustiko, da tla niso hladna, da se s senčili zaščitimo pred poletnim soncem, da elementi pametne hiše skrbijo za optimalno bivalno okolje. Kaj to pomeni za potomce? Dokler so mladi, jim to pomeni rast v prijetnem okolju. Ko odrastejo, bodo naučene vzorce udejanjali v svojem življenju."
Kam menite, da bo šel razvoj skoraj nič energijskih stavb?
"V smer, ki je že realnost. To bodo energijsko neodvisne stavbe. Nadaljevanje vidim v energetsko, snovno in tako imenovani prehransko neodvisni hiši. Take stavbe že lahko najdemo v različnih koncih sveta. Nekaj pionirjev na področju neodvisnih hiš, imamo tudi v Sloveniji."
Ali lahko razložite kaj pomeni energetsko, snovno in prehransko neodvisna hiša?
"Ideja neodvisne stavbe je v integraciji obstoječih tehnologij in znanj, z najmanjšim vplivom na okolje in največjo kakovostjo bivanja. To je bivanjsko, energetsko, prehransko in snovno samozadosten koncept. Energetska samooskrba pomeni, da preseže zahteve gradnje po skoraj nič energijski stavbi (nearly zero-energy building) po kakovosti toplotnega ovoja stavbe in uporabi obnovljivih virov energije. Pojem prehranska samooskrba se nanaša na to, da so zelene površine namenjene organski pridelavi hrane na ravnih in navpičnih površinah ter v rastlinjaku. Hrana se shranjuje v kleti ali zemlji brez dodatnega hlajenja. Pri snovni samozadostnosti pa praviloma zadošča 500–1000 kvadratnih metrov velika parcela v bregu. Gradnja je vedno nivojska. V zemljo vkopana hiša izkorišča sončno energijo za pasivno ogrevanje in sprejemnike sončne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Prijetno bivanje zagotavljajo toplota in hlad zemlje ter prezračevanje z rekuperacijo. Dnevna svetloba je naravna, nočna z LED-svetili. Zunaj stavbe so sistemi za zajem deževnice, čiščenje odpadnih voda in kompostiranje organskih odpadkov. Potrebno energijo za delovanje zagotavlja sončna elektrarna."
Tina Recek
"Vedno bolj. V prvi plan postavljajo kvaliteto bivanja, v drugem planu energetsko učinkovitost in posledično nizke stroške delovanja stavbe."
Kaj pa jih najbolj zanima, če so bodisi tik pred obnovo ali novogradnjo? Kakšna okna izbrati, kakšen sistem ogrevanja…? Ali so na voljo subvencije Eko sklada?
"Pri meni je svetovanje celovito. V šali rad izpostavim, da pridejo z enim problemom, odidejo z desetimi. Stranke sprašujejo po podpori Eko sklada, ki je sicer pomembna, ni pa odločujoča. Mnogo bolj pomembno je, da sredstva vložijo v domišljene ukrepe. Pri novogradnjah obdelamo vse elementa ovoja stavbe; toplotne in hidro izolacije, okna in senčila ter optimalne materiale in pravilno vgradnjo brez toplotnih mostov. Pri ogrevanju obdelamo ogrevalne naprave, cene energentov, ogrevala, regulacije. Vse bolj pomemben del svetovanja postaja upravljanje s stavbo, kamor sodijo pametne instalacije in prezračevanje z rekuperacijo. Pri svetovanju celovite energetske obnove starejše stavbe izpostavim vse elemente kot pri novogradnji, le da je svetovanje izrazito individualno. Medtem ko se pri parcialnih svetovanjih praviloma rešuje le en problem. Pri mojih svetovanjih prednjačijo težave s plesnijo. Pri tem se mora lastnik odločiti, ali bo odpravljal posledico (plesen) ali vzroke."
Med energijsko varčno gradnjo prištevamo nizko energijske, pasivne, skoraj nič energijske in plus energijske. Katere vrste gradenj se največ od naštetih gradi za lastne potrebe?
"Danes je prehodno obdobje. Star energetsko potraten način gradnje – imenujmo ga klasični - odhaja, prihajajo opisane gradnje. Skupna značilnost novih pa je energetska učinkovitost, visoka kvaliteta bivanja, visok delež 'pameti' (avtomatsko reguliranih procesov), manjše obremenjevanje okolja in predvsem nizki stroški obratovanja. Lahko rečemo, da se sodobne stavbe v vsem in skoraj popolnoma razlikujejo od 'klasičnih'. Pomemben premik v podporo novim trendom je naredila tudi država, ki z zakonodajo spodbuja vgradnjo sončne elektrarne na streho."
Glede na to, da z letom 2020 bo skoraj nič energijska gradnja obveza vseh novogradenj, tudi nove hiše, kaj tako hišo odlikuje?
"Pomeni stavbo, ki za delovanje potroši malo energije in ki ima vgrajene materiale, ki prav tako potrebujejo malo energije za njihovo proizvodnjo ali transport."
Pasivne hiše so optimalne stavbe brez napak
Kako dosežemo standard skoraj nič energijske hiše? S kakšno postavitvijo, s kakšnimi materiali za gradnjo in za izolacijo?
"Pasivne – ali skoraj nič energijske - hiše so lahko zidane, vse pogosteje pa so to lesene. So domišljene pri projektantih, narejene v tovarni, sestavljene na terenu. Napak, kot so denimo toplotni mostovi, nepravilno dimenzionirani ogrevalni sistemi in z njimi povezanih težav (recimo plesen) ni. Lahko rečem, da so take stavbe optimalne. Standardi so postavljeni za konstrukcijo (ne posamezne plasti) obodnih sten, strehe in tal proti terenu, merijo se v 'U' to je koeficient toplotne izolativnosti. Tukaj imajo projektanti kar nekaj manevrskega prostora. Končni cilj je osnovati stavbo, ki bo dosegla zahtevani energetski razred. Za pasivno hišo je postavljen pri 15 kWh. To pomeni, da pasivna stavba potrebuje največ 15 kWh za ogrevanje 1 m2 na leto. Za 100 kvadratnih metrov ogrevanja torej 150 litrov kurilnega olja na leto. Pri pasivni hiši je potrebno omeniti še dve zahtevi. To je vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo in zrakotesen ovoj. Brez njih se standarda pasivne hiše ne more doseči."
Kašni način ogrevanja in hlajenja bo morala imeti skoraj nič energijska hiša?
"Hlajenja čim manj ali nič, saj dober toplotni ovoj ščiti stavbo pred poletnim pregrevanjem. Ogrevanja so sodobna, kamor sodi ogrevanje z IR paneli, klimo napravami, toplotnimi črpalkami. Tovrstni sistemi omogočajo učinkovito in hitro ogrevanje brez akumulacije. V Sloveniji se sicer še vedno šteje talno gretje za pasivne hiše kot najboljše. Osebno ga vedno odsvetujem, saj ravno talno gretje izniči bistvo pasivne hiše. Ta je osnovana na brezplačnem sončnem ogrevanju, zato je na jug odprta z okni. Pri talnem gretju pa se zgodi paradoks. Ko sonce skozi okna ogreva notranjost, se talno gretje ustavi, a akumulacija toplote v tlaku še vedno ogreva. Tako imamo v tej situaciji dva vira ogrevanja. Talno in sončno. Rezultat je pregrevanje in obvezno hlajenje z odpiranjem oken. To pa je seveda čisti nesmisel."
Kakšen sistem prezračevanja je veliko bolj smiseln od odpiranja oken?
"Za doseganje standarda pasivne hiše je vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo obvezna. Sam prisegam na centralni sistem, ki je s ceno 4.000 – 5.000 evrov za družinsko hišo sprejemljiva in smiselna investicija. Za bivanje je kvaliteta zraka prav tako ali še bolj pomembna, kot dobro izolirana stavba. Vedno svetujem tudi vgradnjo zemeljskega zračnega kolektorja. To je preprosta cev zakopana 2 metra v zemljo. Na eni strani vstopa zrak, na drugi strani je 30 – 50 metrov dolga cev priključena na rekuperator. Zrak v cevi se poleti predohladi pri vstopu v rekuperator, pozimi pa se v zemlji ogreje. Učinek je ob majhni in enostavni investiciji velik." Rad bi opozoril na pogosto napako. To je izklapljanje prezračevanja z rekuperacijo. Tega se v nobenem primeru ne dela, saj to ni klima naprava. Prezračevanje z rekuperacijo je vedno delujoče, pozimi in poleti, podnevi in ponoči. Lahko ga primerjamo s človekovim dihanjem. Dihamo brez prestanka, od rojstva do smrti." TO JE BILO ŠE DODANO, A, ČE JE PREVEČ ZNAKOV, NAJ GRE VEN.
Koliko bo taka gradnja v osnovi dražja od klasične?
"Trdim, da je pomembno cenejša. Takojšen prihranek je v velikosti hiše, saj imajo sodobne stavbe nenapisan standard, da je 30 kvadratni meter za eno osebo dovolj. Torej 120 kvadratnih metrov za 4 člansko družino. Drugi prihranek je pri ogrevanju prostorov. Za pasivno hišo je letni strošek med 100 in 500 evrov."
Kako bi lahko v številkah odgovorili na to vprašanje? Za koliko evrov je potem cenejša na kvadratni meter?
"Ne morem odgovoriti, saj je v igri preveč neznank."
Kaj bo takšna predpisana gradnja pomenila za okolje?
"Manjše obremenjevanje okolja na vseh točkah. To je proizvodnja, transport, skladiščenje, pretvorbe in poraba v stavbi. Koristno za okolje v vseh pogledih, prav tako za denarnico in kvaliteto bivanja."
In kaj bo pomenila za kvaliteto bivanja in navsezadnje za potomce?
"Z opisovanjem kvalitete bivanja je podobno kot z opisovanjem ljubezni. Ko jo začutiš, točno veš, kaj je to. Seveda ima kvaliteta bivanja tudi oprijemljive posledice. To pomeni, da v stavbi ni prepiha, ni plesni, ni toplotnih in zvočnih mostov. Pomeni, da nam je prijetno toplo pozimi in hladno poleti, da imamo toplo sanitarno vodo, da imamo dovolj dnevne svetlobe, da se luči prižigajo s pomočjo senzorjev gibanja, da imajo prostori prijetno akustiko, da tla niso hladna, da se s senčili zaščitimo pred poletnim soncem, da elementi pametne hiše skrbijo za optimalno bivalno okolje. Kaj to pomeni za potomce? Dokler so mladi, jim to pomeni rast v prijetnem okolju. Ko odrastejo, bodo naučene vzorce udejanjali v svojem življenju."
Kam menite, da bo šel razvoj skoraj nič energijskih stavb?
"V smer, ki je že realnost. To bodo energijsko neodvisne stavbe. Nadaljevanje vidim v energetsko, snovno in tako imenovani prehransko neodvisni hiši. Take stavbe že lahko najdemo v različnih koncih sveta. Nekaj pionirjev na področju neodvisnih hiš, imamo tudi v Sloveniji."
Ali lahko razložite kaj pomeni energetsko, snovno in prehransko neodvisna hiša?
"Ideja neodvisne stavbe je v integraciji obstoječih tehnologij in znanj, z najmanjšim vplivom na okolje in največjo kakovostjo bivanja. To je bivanjsko, energetsko, prehransko in snovno samozadosten koncept. Energetska samooskrba pomeni, da preseže zahteve gradnje po skoraj nič energijski stavbi (nearly zero-energy building) po kakovosti toplotnega ovoja stavbe in uporabi obnovljivih virov energije. Pojem prehranska samooskrba se nanaša na to, da so zelene površine namenjene organski pridelavi hrane na ravnih in navpičnih površinah ter v rastlinjaku. Hrana se shranjuje v kleti ali zemlji brez dodatnega hlajenja. Pri snovni samozadostnosti pa praviloma zadošča 500–1000 kvadratnih metrov velika parcela v bregu. Gradnja je vedno nivojska. V zemljo vkopana hiša izkorišča sončno energijo za pasivno ogrevanje in sprejemnike sončne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Prijetno bivanje zagotavljajo toplota in hlad zemlje ter prezračevanje z rekuperacijo. Dnevna svetloba je naravna, nočna z LED-svetili. Zunaj stavbe so sistemi za zajem deževnice, čiščenje odpadnih voda in kompostiranje organskih odpadkov. Potrebno energijo za delovanje zagotavlja sončna elektrarna."
Tina Recek
