»Pred tridesetimi leti smo imeli v pomurskem prostoru 25 tisoč prvič osemenjenih plemenic. Do lani je to število drastično padlo. Ocenjuje se, da je ostalo zgolj 10 tisoč plemenic, kar pomeni, da je prireja telet v našem prostoru bistveno manjša. Zato je treba teleta uvažati, tu pa se začnejo težave,« opozarja Janez Lebar, specialist za govedorejo in drobnico pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Nabavne cene telet so namreč zelo visoke, cena pitanega goveda pa bistveno nižja. V začetku letošnjega leta je bila približno 3,40 evra za kilogram mesa, zdaj se giblje od 3,05 do 3,15 evra. »Cena kmetijskih repromaterialov, mineralno-vitaminskih dodatkov in krmil pa ostaja nespremenjena. Govedorejce to spravlja v neugoden položaj, saj je njihov finančni izplen manjši, kot bi moral biti.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Zahtevajo spremembe
Rejcem goveda je dovolj, zato so se za pomoč obrnili na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). S skupnim sporočilom so javno pozvali posamezne deležnike v verigi preskrbe s hrano in druge državne organe, naj storijo potrebno za stabilizacijo in sanacijo razmer v prireji govejega mesa. Kot je povedal Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo, gozdarstvo in obnovljive vire pri KGZS, govedorejci od Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter Gospodarskega interesnega združenja Mesne industrije Slovenije zahtevajo, da pristopijo k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in da takoj začnejo izplačevati odkupno ceno v višini lastne cene. Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevajo sklic sestanka z vsemi deležniki v sektorju prireje govejega mesa. Od ministrstva pričakujejo tudi, da pripravi shemo pomoči za odkupljeno govedo od začetka razglasitve epidemije covida-19 do konca leta 2020, s katero bi lahko pokrili razliko med odkupno ceno in stroški prireje. Agencijo za varstvo konkurence govedorejci pozivajo, naj preveri morebitno kartelno dogovarjanje med posameznimi klavno-predelovalnimi obrati o višini odkupne cene govejega mesa in morebitno zlorabo moči nad najšibkejšim deležnikom. Poleg naštetega zahtevajo še temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti in opravljanje genetskih analiz porekla mesa. »Po nam znanih podatkih so tik pred razglasitvijo epidemije v Slovenijo prihajale velike količine zamrznjenega mesa mladega goveda, s katerimi smo povečali blagovne rezerve, to pa je kasneje ob sproščanju količin poceni mesa prineslo drastičen padec odkupnih cen. Za nastale težave je torej kriv tudi prevelik uvoz poceni govejega mesa iz tujine, največ iz Latvije, Litve in Poljske,« je razložil Potokar.
Kmet vedno potegne kratko
Ena izmed dolgoročnih rešitev za problematiko v govedoreji bi bila po besedah Lebarja mesnopredelovalna industrija v pomurskem prostoru. »Ker so nam jo pred leti uničili, postaja pomurski kmetijski prostor izključno surovinska baza. Čeprav vsi členi v tej verigi zaslužijo, kmet kot neposredni proizvajalec surovine potegne kratko. Klavnica v Pomurju je zato nujno zlo,« meni Lebar, ki je kot možno rešitev navedel še mobilne klavnice. Zaradi težav v govedoreji se lahko sčasoma zgodi, da bo govejega mesa na trgu zmanjkalo, saj se tudi število rejcev vseskozi zmanjšuje. »Pri vsem skupaj pogrešam dve stvari, dobro organizacijo in enoten nastop govedorejcev, saj ima vsaka medalja dve plati. Dokler ne bomo prišli do tega spoznanja in dokler vse strokovne službe ne bomo enotno nastopale, nakopičenih težav ne bomo rešili,« še poudarja strokovnjak za govedorejo in drobnico pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.