Prostovoljno gasilstvo je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč. Člani društev so gasilke in gasilci različnih starosti, se glasi opis. Ob enoti je evidentiran nosilec Gasilska zveza Ribnica.
Na ministrstvu za kulturo, ki vodi register, poudarjajo, da je prostovoljno gasilstvo v Sloveniji izredno dobro razvito in razširjeno. V lanskem letu je bilo v 1341 gasilskih društvih včlanjenih okoli 160 tisoč članov, med katerimi je 50 tisoč operativcev. "Vsem gasilstvo predstavlja način življenja. Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn. Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Krajevna gasilska društva so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna pa je Gasilska zveza Slovenije. Z združenim delovanjem na občinski, medobčinski in regijski ravni prostovoljni gasilci kot humanitarna organizacija učinkoviteje skrbijo za požarno varnost ter so ključni steber v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji. Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu sodijo v 2. polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje. Prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, leto pozneje v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati.