Za obvladovanje oslovskega kašlja, predvsem pa zaščito ranljivih skupin, je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo in brezplačno pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
Medtem ko je bilo v zadnjih 10 letih v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu, pa je v letošnjem letu potrjenih že 1164 primerov oslovskega kašlja, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno za dojenčke, otroke oz. mladostnike v osnovni in srednji šoli - za njih je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že kar nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je po navedbah NIJZ še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Bolezen zdravijo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.